Jedro

Za odločitev ni bistven položaj in prejemki komandirjev na drugih policijskih postajah, odločilno je, ali je tožnik z delom na PP F. v obdobju od 1. 9. 2018 do 31. 12. 2022 izpolnjeval pogoj preseganja pričakovanih rezultatov dela, kar je pravilno presojalo sodišče prve stopnje. Da bi z zahtevkom uspel, bi tožnik moral zatrjevati in dokazati, kakšni so bili pričakovani rezultati dela na njegovem delovnem mestu komandirja PP F. ter v čem konkretno jih je presegal. Ne zadostuje, da je dokazal, da je poleg nalog svojega delovnega mesta komandirja opravljal tudi nekatere operativne naloge, ki sicer sodijo v opis del in nalog pomočnika komandirja, da je opravljal nadurno delo (ki mu ga je toženka ustrezno plačala) ter da je bilo njegovo delo ocenjeno kot odlično opravljeno.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sodba potrdi.

II.Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za razveljavitev sklepov toženke z dne 22. 6. 2023 in z dne 18. 8. 2023, plačilo 15.927,59 EUR iz naslova dela plače za delovno uspešnost zaradi povečanega obsega dela za čas od 1. 9. 2018 do 30. 9. 2023 ter povračilo stroškov predpravdnega postopka. Tožniku je naložilo povračilo 1.870,41 EUR toženkinih stroškov postopka.

2.Zoper sodbo se pritožuje tožnik zaradi vseh pritožbenih razlogov. Predlaga njeno spremembo oziroma razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zatrjuje kršitev določbe 8. člena ZPP. Nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da se mu je januarja 2023 začela izplačevati delovna uspešnost zaradi odhoda njegovega pomočnika v decembru 2022. Zatrjuje, da je pred 1. 1. 2023 dodatek za povečan obseg dela dodeljeval vsakokratni direktor PU arbitrarno ne glede na preseganje pričakovanih rezultatov dela. Graja dokazno oceno izpovedi A.A., B.B. in C.C. Trdi, da se je leta 2023 spremenila le interpretacija usmeritev GPU iz leta 2016 glede dodatka za delovno uspešnost delavcem, ki so prejemali položajni dodatek. Meni, da se mu je (enako kot drugim komandirjem) sporni dodatek začel izplačevati 1. 1. 2023 zaradi pritiskov načelnikov, želje direktorja PU D., da obdrži kader, ter dejstva, da komandirji PP preostalih PU dodatek prejemajo. Trdi, da je bila povečana obremenitev prisotna že prej, niso pa mu je priznali. Opozarja, da se je njegov pomočnik E.E. upokojil že 15. 12. 2022, dodatek pa je začel prejemati šele od 1. 1. 2023 dalje in ga je odtlej kontinuirano prejemal, ne glede na zasedenost pomočniškega delovnega mesta ali svojo odsotnost. Sklicuje se na svojo izpoved glede preseganja pričakovanih rezultatov dela na PP F. in prilagoditve na povečan obseg dela zaradi nezasedenosti enega pomočniškega mesta. Trdi, da ni vse v številkah, saj so primeri različno zahtevni in se njihova zahtevnost ter s tem obseg dela povečuje. Dalje se sklicuje na svojo izpoved o tem, kako sta si od leta 2014 po premestitvi enega pomočnika z drugim delila preostala pomočniška dela. Sklicuje se na izpoved C.C. o povečanem pripadu dela na PP F. zaradi kaznivih dejanj v zvezi z izrabo turističnih bonov, da je bilo vse delo (nadpovprečno) opravljeno in da je tožnik večkrat prosil za dodatnega pomočnika. Sprašuje se, zakaj ni upravičen do dodatka, če se od leta 2015 obseg dela ni spremenil, kljub pomočniku manj je bilo delo opravljeno. Dalje se sklicuje na svojo izpoved, da je bil prekomerno obremenjen skozi celo leto, saj so statistično poletni meseci bolj obremenjeni, pozimi pa je reševal nenujne zadeve, pripravljal analize, pri čemer je to prepletanje zadev komandirja in pomočnika najbolj obremenjujoče. Glede pomoči PP F. v poletnih mesecih navaja, da zagotavljanje dodatnih patrulj kljub temu pomeni dodatne obremenitve za tožnika (priprava razporedov, usklajevanje patrulj med sabo in z letalskimi in gorsko policijsko enoto), kar izhaja tudi iz izpovedi C.C. in A.A. Sklicuje se na pojasnila glede nadur; pisane in porabljene so bile samo za pripravo pisnega izdelka (prekrškovne odločbe), v okviru rednega delovnika pa je opravil celoten predhodni postopek. Trdi, da je do 31. 12. 2022 izpolnil pogoje za delovno uspešnost zaradi povečanega obsega dela v višini 6 % osnovne plače mesečno, kakršnega prejema po 1. 1. 2023. Navaja, da se dodatek ni izplačeval zaradi stališča nadrejenih, da komandirji, ki prejemajo položajni dodatek, do njega niso upravičeni, upokojitev pomočnika pa je naključno časovno sovpadla z začetkom izplačevanja zaradi pritiskov komandirjev. Pove, da bi ob normalni obremenitvi opravljal vodstvene naloge, operativne pa bi opravljala pomočnika, tako pa je zaradi odsotnosti enega od njiju poleg rednega dela opravljal tudi operativne naloge. Priglaša stroške pritožbe.

3.Pritožba je bila vročena toženki, ki nanjo odgovarja, prereka pritožbene navedbe in predlaga njeno zavrnitev ter povračilo stroškov za odgovor na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek za razveljavitev odločb toženke in plačilo dodatka za delovno uspešnost zaradi povečanega obsega dela v obdobju od 1. 9. 2018 do 30. 9. 2023 na podlagi v vtoževanem obdobju veljavnih prvega odstavka 22.d. in 22.e člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) ter Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (Uredba). Ugotovilo je, da za obdobje do 31. 12. 2022 tožnik kot komandir (načelnik)1 PP F. ni dokazal, da je pri delu presegel pričakovane rezultate dela. Za obdobje od 1. 1. 2023 dalje pa se zoper sklepe o priznanju dodatka iz naslova povečanega obsega dela v višini 6 % ni pritožil (24. in 25. člen Zakona o javnih uslužbencih, ZJU), zato so postali dokončni in pravnomočni. Slednjemu v pritožbi tožnik ne nasprotuje.

6.Pritožbeno sodišče je po preizkusu sodbe (19. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, ZDSS-1, v povezavi z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP) ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pa je pravilno uporabilo materialno pravo. Na pravilne in argumentirane razloge v izpodbijani sodbi se sklicuje in jih sprejema kot svoje.

7.Ni utemeljena pritožba, da je podana relativna bistvena kršitev določb postopka zaradi zmotne uporabe 8. člena ZPP. Ta vsebuje metodološki napotek za oblikovanje dokazne ocene, ki je bistveno kršen le v primeru, kadar dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene. V obravnavani zadevi dokazni oceni sodišča prve stopnje ni mogoče očitati, da ne upošteva procesnih zahtev iz 8. člena ZPP, po katerem o tem, katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega dokaznega postopka. Sodišče prve stopnje je na podlagi vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ugotovilo dejansko stanje in tudi navedlo, zakaj je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika. Z nasprotovanjem dokazni oceni se uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, vendar tudi to neutemeljeno.

8.Tožnik izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje v zvezi z izpovedmi prič in lastno izpovedjo. Sodišče prve stopnje ob zaslišanju dobi neposreden vtis, ali priča oziroma stranka izpoveduje verodostojno, ali ne, poleg tega ima možnost in dolžnost ta vtis primerjati tudi z ostalimi izvedenimi dokazi. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi ustrezno ocenilo izpovedi prič same zase in v povezavi z drugimi dokazi ter prepričljivo in argumentirano pojasnilo, zakaj je svojo odločitev oprlo na izpovedi tožnikovih nadrejenih C.C. (do 1. 5. 2022) in A.A. (od 1. 5. 2022 dalje), ne pa na izpovedi tožnika in B.B., ki z vsebino in obsegom tožnikovega dela ni bil seznanjen. Pritožbeno sodišče teh argumentov ne ponavlja in pritožbene navedbe, ki izpodbijajo dokazno oceno, zavrača kot neutemeljene. Okoliščina, da sodišče na podlagi izvedenih dokazov ni sprejelo enakih zaključkov kot tožnik, ne pomeni, da dokazov ni ocenilo vestno. Tožnik v pritožbi sicer ocenjuje izpoved A.A. kot neprepričljivo, saj naj bi se izogibal odgovorom na vprašanja. S temi navedbami pri pritožbenem sodišču, ki je vpogledalo v prepis zvočnega posnetka glavne obravnave, ni vzbudil dvoma v pravilnost ugotovitev sodišča prve stopnje o verodostojnosti njegove izpovedi ter izpovedi C.C.

9.Tožnik v pritožbi vztraja, da vse do 1. 1. 2023 ni prejemal vtoževanega dodatka zaradi napačnega tolmačenja nadrejenih C.C. in sprva A.A., da mu kot javnemu uslužbencu, ki prejema položajni dodatek, ta ne gre. Tudi če to drži, to ne pomeni, da tožniku za vtoževano obdobje samodejno pripada dodatek iz naslova povečanega obsega dela. Prav tako za ugoditev njegovemu zahtevku ne zadošča zatrjevanje, da so komandirji policijskih postaj drugih policijskih uprav dodatek vseskozi prejemali. Za odločitev ni bistven položaj in prejemki komandirjev na drugih policijskih postajah, odločilno je, ali je tožnik z delom na PP F. v obdobju od 1. 9. 2018 do 31. 12. 2022 izpolnjeval pogoj preseganja pričakovanih rezultatov dela, kar je pravilno presojalo sodišče prve stopnje. Da bi z zahtevkom uspel, bi tožnik moral zatrjevati in dokazati, kakšni so bili pričakovani rezultati dela na njegovem delovnem mestu komandirja PP F. ter v čem konkretno jih je presegal. Ne zadostuje, da je dokazal, da je poleg nalog svojega delovnega mesta komandirja opravljal tudi nekatere operativne naloge, ki sicer sodijo v opis del in nalog pomočnika komandirja, da je opravljal nadurno delo (ki mu ga je toženka ustrezno plačala) ter da je bilo njegovo delo ocenjeno kot odlično opravljeno.

10.Na podlagi izpovedi prič C.C. in A.A. je sodišče prve stopnje utemeljeno ugotovilo, da tožnik glede na obseg pripada na PP F. z delom ni bil tako obremenjen, da bi lahko šteli, da je presegal pričakovane rezultate dela. Tudi na podlagi izsekov iz njunih izpovedi, ki jih citira tožnik v pritožbi, ni mogoče zaključiti drugače. Oba sta izpovedovala, da je bil obseg tožnikovega dela na PP F. tak, da z njim v času, ko je imel pomočnika, ni bil tako prekomerno obremenjen, da bi bilo mogoče govoriti o preseganju pričakovanih rezultatov dela, čeprav je poleg vodstvenih nalog opravljal tudi nekatera operativna dela, ki bi jih sicer opravljal pomočnik. Tudi listinski dokazi, ki jih je predložila toženka, potrjujejo njene trditve o tem, da je bila PP F. kvečjemu manj obremenjena od drugih policijskih postaj v PU D., pri čemer tudi te niso imele več kot enega pomočnika. V pritožbi se tožnik sklicuje na svoje splošne trditve in izpoved o tem, da se je na povečan obseg dela moral prilagoditi ter da je to vplivalo na dinamiko njegovega družinskega življenja, vendar s tem ne more ovreči dokaze ocene, da z opravljenim obsegom zadanega dela ni presegel pričakovanih rezultatov dela v vseh mesecih vtoževanega obdobja. Poudarjanje obremenitev v poletnih mesecih po eni strani kaže na to, da je bila obremenitev v zimskih mesecih vendarle nižja, četudi je moral opravljati nenujne zadeve. Po drugi strani pa je toženka dokazala, da so PP F. v poletnih mesecih pomagale patrulje drugih PP. Trditve tožnika, da je usklajevanje dela med dodatnimi patruljami in še z gorsko in helikoptersko enoto zanj pomenila povečano obremenitev, so ostale na ravni splošnosti, saj ni podal konkretnejših navedb o tem (kakšno je bilo njegovo delo v zvezi z usklajevanjem, delo koliko patrulj je moral v posameznih obdobjih usklajevati, frekvenco posredovanja gorskih/helikopterskih enot na področju v njegovi pristojnosti). Po drugi strani pa je toženka navajala, da v zvezi z interventnimi dogodki ni bilo vsakodnevnih nalog, da delo na terenu opravljajo večinoma policisti, da letalska policijska enota dodatno ne obremenjuje dela PP F., saj dežurna ekipa nujne medicinske pomoči deluje povsem izven sistema PP in samostojno obravnava dogodke, če pa zahteva določen operativni dogodek tudi povezovanje s policisti območne PP, pa zadevo praviloma koordinira operativni komunikacijski center PU.2 Temu tožnik ni konkretizirano nasprotoval, prav tako iz njegove izpovedi ne izhaja v zvezi s tem nič drugače. Priča C.C. je v zvezi s tem izpovedal, da je poleti imela PP F. občasno pomoč Specializirane enote za nadzor prometa ter da so bile v času turistične sezone formirane t. i. posoške patrulje, za katere je razpored naredil Sektor uniformirane policije na upravi, iz česar izhaja, da ne drži tožnikova trditev, da je imel več organizacijskega dela, kadar je dobil pomoč od drugod. Tudi če je PP F. v bolj obremenjenih mesecih prejela pomoč drugih služb, to samo zase ne kaže na povečan obseg dela samega tožnika. V pritožbi tožnik izpostavlja dele izpovedi nadrejenih o tem, katere naloge so za PP F. specifične3 (in naj bi pomenile dodatno delo), ob tem pa spregleda, da sta v svojih izpovedih potrdila trditve toženke, da glede obsega operativnih nalog PP F. in celokupne kriminalitete ni odstopala od primerljivih PP,4 saj ima vsaka svojo specifiko,5 ter da je bil obseg vsakodnevnih nalog obvladljiv. Tudi dejstvo, da je leta 2021 prišlo do povečanja števila kaznivih dejanj s turističnimi boni, ni takšno, ki bi splošno govorilo o povečani tožnikovi obremenjenosti. Na pravilnost dokazne ocene ne vpliva, da se je tožnik vseskozi potegoval za popolnitev drugega pomočniškega mesta, kar sicer med strankama ni sporno. Nadrejeni je izpovedal, da so si za to ob nepopolni zasedenosti ves čas prizadevali vsi komandirji PP, kar pa zaradi kadrovskega primanjkljaja ni bilo mogoče; v primeru zasedbe vseh pomočniških mest, bi namreč (z)manjkalo policistov za opravljanje nalog na terenu.

11.Tožnik preseganje pričakovanih rezultatov dela v obdobju do 31. 12. 2022 dokazuje tudi s tem, da mu je bil dodatek iz tega naslova po 1. 1. 2023 priznan, čeprav se pri njegovem delu ni nič spremenilo. Tudi dejstvo, da mu je bil od nekega trenutka dalje dodatek priznan, ne dokazuje, da je že pred tem vsak mesec presegal pričakovane rezultate dela.

11.Ob dejstvu, da je toženka v postopku dokazala, da je bilo do sredine decembra 2022 na PP F. eno pomočniško delovno mesto zasedeno (E.E. je to delo opravljal do 14. 12. 2022) in je tedaj tožnik ostal brez obeh pomočnikov, tožnik neutemeljeno nasprotuje ugotovitvi, da je bilo prav to razlog za priznanje dodatka od 1. 1. 2023. Tudi če je odhod še drugega pomočnika časovno sovpadel s tem, da se je dodatek nekaterim komandirjem PP na PU D. začel izplačevati zaradi pritiskov komandirjev oziroma zavzemanja B.B. ter zaradi želje nadrejenega A.A., da obdrži kader, to ne dokazuje, da je tožnik v obdobju pred tem vsakomesečno presegal pričakovane rezultate dela. Pravno nepomembno je, da mu je toženka začela izplačevati dodatek od naslednjega meseca po tistem, ko je ostal brez pomočnika. Dogovor o opravljanju povečanega obsega dela je s toženko sklenil 20. 1. 2023 (B 6), s sklepom z dne 13. 2. 2023 (B 11) pa mu je bil prvič priznan dodatek za plačilo delovne uspešnosti v višini 6 % za januar 2023. Tudi sicer tožnik v postopku ni podal konkretnih trditev, v čem se je štirinajstdnevno obdobje od 15. 12. do 31. 12. 2022 po obsegu opravljenega dela razlikovalo od predhodnih obdobij, ko je bil njegov pomočnik odsoten npr. zaradi izrabe letnega dopusta.

12.Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato jih pritožbeno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne presoja.

13.Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14.Tožnik s pritožbo ni uspel, zato skladno z določbo prvega odstavka 154. člena v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

15.Toženka sama krije stroške odgovora na pritožbo, saj odgovor na pritožbo ni v ničemer pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča in tako ni bil potreben za postopek (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP).

-------------------------------

1Gre zgolj za formalno preimenovanje delovnega mesta.

2Prva pripravljalna vloga z dne 22. 5. 2025.

3Nesreče v gorah in pri adrenalinskih športih.

4A.A. je izpovedal, da je bila PP F. v dosti segmentih pod povprečjem ostalih policijskih postaj njegove policijske uprave, da po kriminaliteti ni izstopala od ostalih, temveč je bilo kaznivih dejanj celo manj kot na drugih. C.C. pa je izpovedal, da ima PP F. zelo malo kaznivih dejanj v primerjavi z drugimi ter tudi da sta pozimi s smučarjem na Kaninu pomagali tudi PP G. in PP H.

5PP I. ima tako več tujske problematike, PP H. pa problematike prepovedanih drog.

6Razlik po posameznih mesecih (z izjemo trditev o običajnem povečanem obsegu dela v poletnih mesecih) tožnik ni zatrjeval oziroma specificiral.

7Na izrecno vprašanje predsednice senata, do kdaj je E.E. delal kot tožnikov pomočnik, pa je tožnik odgovoril, da je z začetkom leta 2023 ostal sam.