Jedro

Po stališču teorije in sodne prakse nepravilno vročanje ne more biti upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, stranka lahko kršitev uveljavlja v okviru pritožbenih (ali obnovitvenih) razlogov, torej v okviru pravnih sredstev, ki so ji na voljo zaradi napačne vročitve (in posledične nezmožnosti sodelovanja v postopku). Predpostavka za utemeljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje je namreč opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki, kar po naravi stvari izključuje napake, ki naj bi jih zagrešilo sodišče. Pravna laičnost (neukost) stranke ne razbremenjuje obveznosti pravočasne podaje dokaznega predloga, s katerim želi dokazovati svoje trditve. Dokazni predlog za zaslišanje toženkine mame A. A., podan v pritožbi, je prepozen, saj pritožnica ni izkazala, da ga brez svoje krivde ni mogla podati že v postopku pred sodiščem prve stopnje (pritožbenih navedb, »da ni mogla predvidevati, da bo to potrebno in da mame ni želela vpletati v svoje težave,« ni mogoče subsumirati pod pravni standard nekrivdnega ravnanja v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP).

Načeloma velja, da stranke ne sme bremeniti krivdno ravnanje tretje osebe, na primer njenega družinskega člana (oziroma odraslega člana gospodinjstva), ki ji ni izročil sodnega pisanja, ki ga je prejel za stranko po 140. členu ZPP. Vendar bi morala toženka v okviru postopka za vrnitev v prejšnje stanje trditi in dokazati, da je bila okoliščina, da ji mama ni pravočasno izročila sodnega pisanja oziroma je ni obvestila o prevzemu pošiljke, izven njene vplivne sfere, torej dogodek, ki ga kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo toženkin predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

2. Toženka v laični pritožbi navaja, da izpodbija sklep zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da dopusti pričanje njene mame in da izpodbijano odločitev spremeni.

Navaja, da je neresnična ugotovitev, da je bila pošta vročena njej osebno in da je podpisala vročilnico. Da je ni podpisala, oziroma da jo je podpisala njena mama A. A., lahko potrdi mama. Predloga za njeno zaslišanje ni podala prej zato, ker ni mogla predvidevati, da bo to potrebno, poleg tega mame ni želela vpletati v svoje težave. Poštar bi moral na vročilnici navesti, da pošte ni vročil njej osebno. Posledice nepravilnega ravnanja poštarja ne smejo bremeniti nje. Ne glede na to, ali bi živela na prejšnjem ali zdajšnjem naslovu, je bilo sodno pisanje napačno vročeno. Zamudo rokov je povzročila napačna vročitev. Pri odločanju naj se upošteva, da je toženka v tem sporu prava neuka in finančno šibkejša stranka.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je toženki poslalo dopolnitev tožbe in jo pozvalo, naj skladno s prvim odstavkom 452. člena Zakona o pravdnem postopku1 nanjo odgovori v roku osmih dni. Ob tem jo je opozorilo na sankcijo iz 453. člena ZPP, da prepozno navedenih dejstev in dokazov ne bo upoštevalo. Toženka, ki je poziv prejela 21. 12. 2021, je omenjeni rok zamudila, zato je 11. 1. 2022 podala predlog za vrnitev v prejšnje stanje,2 v katerem se je sklicevala na napake pri vročanju; navajala je, da biva na naslovu začasnega prebivališča ..., sodno pisanje pa je prevzela njena mama (ki ji je pošto izročila 5. 1. 2022), na naslovu ..., kjer ima sama sicer prijavljeno stalno prebivališče. 6. Po prvem odstavku 116. člena ZPP sodišče na predlog stranke v primeru, če stranka zamudi narok ali rok za opravo kakšnega pravnega dejanja in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok ali rok iz upravičenega vzroka. Po stališču teorije3 in sodne prakse4 nepravilno vročanje ne more biti upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, stranka lahko kršitev uveljavlja v okviru pritožbenih (ali obnovitvenih5) razlogov, torej v okviru pravnih sredstev, ki so ji na voljo zaradi napačne vročitve (in posledične nezmožnosti sodelovanja v postopku). Predpostavka za utemeljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje je namreč opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki, kar po naravi stvari6 izključuje napake, ki naj bi jih zagrešilo sodišče.7 Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti.8

7. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da se je sodišče prve stopnje izčrpno ukvarjalo z vprašanjem, na kakšen način je bila toženki vročena dopolnitev tožbe s pozivom za odgovor. Glede na zgoraj povedano pravilnost vročitve za vrnitev v prejšnje stanje sploh ni relevantna, zato so nepomembne pritožbene navedbe, ki izpodbijajo presojo prvostopenjskega sodišča, da je bila vročitev pravilna.

8. Pravna laičnost (neukost) stranke ne razbremenjuje obveznosti pravočasne podaje dokaznega predloga, s katerim želi dokazovati svoje trditve. Dokazni predlog za zaslišanje toženkine mame A. A., podan v pritožbi, je prepozen, saj pritožnica ni izkazala, da ga brez svoje krivde ni mogla podati že v postopku pred sodiščem prve stopnje (pritožbenih navedb, »da ni mogla predvidevati, da bo to potrebno in da mame ni želela vpletati v svoje težave,« ni mogoče subsumirati pod pravni standard nekrivdnega ravnanja v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP). Iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, pa tudi dokazano dejstvo, da je sporno sodno pismo prevzela toženkina mama (kot odrasla članica gospodinjstva), ne bi vodilo k drugačni odločitvi od izpodbijane.

9. Čeprav toženka s trditvami o vročanju na napačen naslov (ne na naslov dejanskega prebivališča) in o nepravilno izpolnjeni vročilnici, ponovljenimi v pritožbi, meri predvsem na napake sodišča pri vročanju (kar ni upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje),9 ni mogoče spregledati njene (sicer navržene) trditve, da ji je mama pošto izročila 5. 1. 2022.10 Načeloma velja, da stranke ne sme bremeniti krivdno ravnanje tretje osebe, na primer njenega družinskega člana (oziroma odraslega člana gospodinjstva), ki ji ni izročil sodnega pisanja, ki ga je prejel za stranko po 140. členu ZPP.11 Vendar bi morala toženka v okviru postopka za vrnitev v prejšnje stanje trditi in dokazati, da je bila okoliščina, da ji mama ni pravočasno izročila sodnega pisanja oziroma je ni obvestila o prevzemu pošiljke, izven njene vplivne sfere, torej dogodek, ki ga kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti. Toženka takih trditev v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni podala.

10. Na podlagi opravljenega pritožbenega preizkusa, v okviru v pritožbi izpostavljenih pritožbenih razlogov ter pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP. 2 Hkrati z vložitvijo predloga je tudi opravila zamujeno dejanje – odgovorila je na navedbe iz tožnikove vloge. 3 Galič, A., v: _Pravdni postopek, zakon s komentarjem,_ 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 476. 4 Primerjaj odločbe II Ips 53/2003, VSL I Cpg 546/2020, II Cp 199/2017, I Cp 2821/2016, I Cp 265/2016, I Cp 2791/2014, I Cp 1345/2014, I Cp 2791/2013, I Cpg 1087/2013, II Cp 345/2012, I Cp 3103/2010, II Cp 2245/2010 in druge. 5 Tudi v okviru revizijskih razlogov, vendar ne v sporih majhne vrednosti, v katerih ni revizije (osmi odstavek 458. člena ZPP). 6 Pri nepravilni vročitvi ne more priti do zamude. 7 V ta okvir sodi tudi nepravilno vročanje s strani poštnega uslužbenca. 8 Galič, A., v: _Pravdni postopek, zakon s komentarjem,_ 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 478. 9 Tudi, če bi njene navedbe pravno razumeli na način, da je bil toženki poziv vročen tako, da ga je s podpisom na vročilnici prevzela njena mama, ki (ker ne živi na istem naslovu kot toženka) ni odrasel član gospodinjstva, gre še vedno za očitek o napačnem vročanju, oziroma zamudi zaradi napačnega vročanja. 10 Da tudi sodišče prve stopnje te navedbe ni spregledalo, izkazuje prav temeljito ugotavljanje okoliščin, povezanih z vročitvijo dopolnitve tožbe s pozivom z dne 16. 12. 2021. 11 Galič, A., v: _Pravdni postopek, zakon s komentarjem,_ 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 487.