Jedro

Jedro

Jedro

Domneva resničnosti podatkov, navedenih v vročilnici kot javni listini, se nanaša tudi na dejstvo, da je vročilnico podpisal naslovnik oziroma za sprejem pošiljk pri naslovniku pooblaščena oseba.

Domneva resničnosti podatkov, navedenih v vročilnici kot javni listini, se nanaša tudi na dejstvo, da je vročilnico podpisal naslovnik oziroma za sprejem pošiljk pri naslovniku pooblaščena oseba.

Domneva resničnosti podatkov, navedenih v vročilnici kot javni listini, se nanaša tudi na dejstvo, da je vročilnico podpisal naslovnik oziroma za sprejem pošiljk pri naslovniku pooblaščena oseba.

Trditveno in dokazno breme za pritožbeno zatrjevano dejstvo, da vročilnic ni podpisala pooblaščena oseba, je bilo na toženki, ki pa bremena ni zmogla. Pavšalna pritožbena navedba, da vročilnice ni podpisala od toženke pooblaščena oseba, saj bi toženka ob prejemu dopolnitve tožbe nanjo gotovo odgovorila, za izpodbitje dokazne moči vročilnice kot javne listine ne zadošča.

Trditveno in dokazno breme za pritožbeno zatrjevano dejstvo, da vročilnic ni podpisala pooblaščena oseba, je bilo na toženki, ki pa bremena ni zmogla. Pavšalna pritožbena navedba, da vročilnice ni podpisala od toženke pooblaščena oseba, saj bi toženka ob prejemu dopolnitve tožbe nanjo gotovo odgovorila, za izpodbitje dokazne moči vročilnice kot javne listine ne zadošča.

Trditveno in dokazno breme za pritožbeno zatrjevano dejstvo, da vročilnic ni podpisala pooblaščena oseba, je bilo na toženki, ki pa bremena ni zmogla. Pavšalna pritožbena navedba, da vročilnice ni podpisala od toženke pooblaščena oseba, saj bi toženka ob prejemu dopolnitve tožbe nanjo gotovo odgovorila, za izpodbitje dokazne moči vročilnice kot javne listine ne zadošča.

Toženka niti v izjavi ni navedla konkretnih dejstev, s katerimi bi izpodbijala resničnost dejstva, da ji je bilo pisanje vročeno. Z ničemer ni pojasnila, zakaj kljub priznanju siceršnjega ustaljenega načina vročanja pošte po njenem direktorju A. A. kot zakonitemu zastopniku družbe trdi, da slednji sporne vročilnice ni podpisal, za svoje pavšalne trditve pa ni ponudila niti dokazov.

Toženka niti v izjavi ni navedla konkretnih dejstev, s katerimi bi izpodbijala resničnost dejstva, da ji je bilo pisanje vročeno. Z ničemer ni pojasnila, zakaj kljub priznanju siceršnjega ustaljenega načina vročanja pošte po njenem direktorju A. A. kot zakonitemu zastopniku družbe trdi, da slednji sporne vročilnice ni podpisal, za svoje pavšalne trditve pa ni ponudila niti dokazov.

Izrek

Toženka niti v izjavi ni navedla konkretnih dejstev, s katerimi bi izpodbijala resničnost dejstva, da ji je bilo pisanje vročeno. Z ničemer ni pojasnila, zakaj kljub priznanju siceršnjega ustaljenega načina vročanja pošte po njenem direktorju A. A. kot zakonitemu zastopniku družbe trdi, da slednji sporne vročilnice ni podpisal, za svoje pavšalne trditve pa ni ponudila niti dokazov.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II.Toženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

II.Toženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Obrazložitev

II.Toženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženka dolžna v roku 8 dni od prejema sodbe plačati tožnici 2.386,71 EUR ter zakonske zamudne obresti od zneskov 957,93 EUR od dne 20. 7. 2023 do plačila, 692,32 EUR od dne 4. 8. 2023 do plačila, 380,14 EUR od dne 3. 9. 2023 do plačila in 356,32 EUR od dne 15. 9. 2023 do plačila. Odločilo je, da je toženka dolžna tožnici v roku 8 dni od prejema sodbe plačati potrebne stroške postopka v višini 338,60 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženka dolžna v roku 8 dni od prejema sodbe plačati tožnici 2.386,71 EUR ter zakonske zamudne obresti od zneskov 957,93 EUR od dne 20. 7. 2023 do plačila, 692,32 EUR od dne 4. 8. 2023 do plačila, 380,14 EUR od dne 3. 9. 2023 do plačila in 356,32 EUR od dne 15. 9. 2023 do plačila. Odločilo je, da je toženka dolžna tožnici v roku 8 dni od prejema sodbe plačati potrebne stroške postopka v višini 338,60 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

2.Zoper sodbo je toženka vložila vlogo, ki jo je naslovila kot pritožbo in poziv na vročitev dopolnitve tožbe. Navedla je, da sodbo izpodbija zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in priglasila stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

2.Zoper sodbo je toženka vložila vlogo, ki jo je naslovila kot pritožbo in poziv na vročitev dopolnitve tožbe. Navedla je, da sodbo izpodbija zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in priglasila stroške pritožbenega postopka.

3.Pritožba ni utemeljena.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženka dolžna v roku 8 dni od prejema sodbe plačati tožnici 2.386,71 EUR ter zakonske zamudne obresti od zneskov 957,93 EUR od dne 20. 7. 2023 do plačila, 692,32 EUR od dne 4. 8. 2023 do plačila, 380,14 EUR od dne 3. 9. 2023 do plačila in 356,32 EUR od dne 15. 9. 2023 do plačila. Odločilo je, da je toženka dolžna tožnici v roku 8 dni od prejema sodbe plačati potrebne stroške postopka v višini 338,60 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, zato se za ta gospodarski spor uporabljajo določbe postopka v sporih majhne vrednosti (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)). Pritožbeni razlogi so omejeni, saj je odločitev sodišča prve stopnje mogoče izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). O pritožbi je odločala sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP).

2.Zoper sodbo je toženka vložila vlogo, ki jo je naslovila kot pritožbo in poziv na vročitev dopolnitve tožbe. Navedla je, da sodbo izpodbija zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in priglasila stroške pritožbenega postopka.

5.Tožnica od toženke zahteva plačilo štirih računov za prehranske izdelke v skupnem znesku 2.386,71 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Postopek se je začel pred izvršilnim sodiščem s predlogom tožnice (upnika) za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Po ugovoru toženke (dolžnika) je tožnica pred sodiščem prve stopnje vložila dopolnitev tožbe, na katero toženka v postavljenem roku ni odgovorila. Sodišče prve stopnje je zato dejstva, ki jih je tožnica navedla v dopolnitvi tožbe, v skladu z drugim odstavkom 214. člena ZPP štelo za priznana. Ugotovilo je, da je toženka kot kupec naročila blago, tožnica kot prodajalec pa ga je dobavila. Toženka je prejem blaga potrdila s podpisom vtoževanih računov oz. dobavnic in ni grajala napak blaga ali pravilnosti računov, kupnine po računih pa ni plačala. Glede na navedeno je tožbenemu zahtevku ugodilo.

4.Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, zato se za ta gospodarski spor uporabljajo določbe postopka v sporih majhne vrednosti (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)). Pritožbeni razlogi so omejeni, saj je odločitev sodišča prve stopnje mogoče izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). O pritožbi je odločala sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP).

6.Toženka v pritožbi trdi, da ji dopolnitev tožbe ni bila vročena v odgovor oziroma da vročilnice ni podpisala od nje pooblaščena oseba, zato sodišče poziva, naj ji vlogo vroči. Pritožbeni očitki so neutemeljeni. Nanje se je odzvalo že sodišče prve stopnje, ki je v uradnem zaznamku1 z dne 3. 4. 2025 pravilno ugotovilo, da iz vročilnice pri list. št. 35 izhaja, da je bila toženki dopolnitev tožbe2 vročena dne 17. 10. 2024 na naslovu X. ter da je podpis na sporni vročilnici vizualno podoben podpisu na vročilnici pri list. št. 46, s katero je bila toženki vročena izpodbijana sodba, zoper katero se je pritožila. Nadalje je sodišče prve stopnje pri Pošti Slovenije opravilo poizvedbo,3 komu in kje je bila pošiljka vročena. Iz odgovora4 Pošte Slovenije. izhaja pojasnilo pismonoše, ki je vročil pošiljko, da vse pošiljke, naslovljene na toženko, prevzema njen direktor A. A. v gostinskem lokalu B. naslov X.

3.Pritožba ni utemeljena.

5.Tožnica od toženke zahteva plačilo štirih računov za prehranske izdelke v skupnem znesku 2.386,71 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Postopek se je začel pred izvršilnim sodiščem s predlogom tožnice (upnika) za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Po ugovoru toženke (dolžnika) je tožnica pred sodiščem prve stopnje vložila dopolnitev tožbe, na katero toženka v postavljenem roku ni odgovorila. Sodišče prve stopnje je zato dejstva, ki jih je tožnica navedla v dopolnitvi tožbe, v skladu z drugim odstavkom 214. člena ZPP štelo za priznana. Ugotovilo je, da je toženka kot kupec naročila blago, tožnica kot prodajalec pa ga je dobavila. Toženka je prejem blaga potrdila s podpisom vtoževanih računov oz. dobavnic in ni grajala napak blaga ali pravilnosti računov, kupnine po računih pa ni plačala. Glede na navedeno je tožbenemu zahtevku ugodilo.

7.V skladu z ustaljeno sodno prakso ima pravilno izpolnjena in podpisana poštna vročilnica naravo in pomen javne listine, ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno ali določeno (prvi odstavek 224. člena ZPP). Domneva resničnosti podatkov, ki so v njej navedeni, se nanaša tudi na dejstvo, da je vročilnico podpisal naslovnik oziroma za sprejem pošiljk pri naslovniku pooblaščena oseba. Zakonska domneva o popolnosti in resničnosti javne listine je sicer izpodbojna, saj je dovoljeno dokazovati, da so dejstva v javni listini neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP), vendar pa dokazne moči javne listine ni mogoče ovreči zgolj z golim zanikanjem dejstva, ki ga izkazuje. S tem bi se namreč izničil učinek zakonske domneve, ki je prav v prevalitvi trditvenega in dokaznega bremena na nasprotno stranko.5

6.Toženka v pritožbi trdi, da ji dopolnitev tožbe ni bila vročena v odgovor oziroma da vročilnice ni podpisala od nje pooblaščena oseba, zato sodišče poziva, naj ji vlogo vroči. Pritožbeni očitki so neutemeljeni. Nanje se je odzvalo že sodišče prve stopnje, ki je v uradnem zaznamku1 z dne 3. 4. 2025 pravilno ugotovilo, da iz vročilnice pri list. št. 35 izhaja, da je bila toženki dopolnitev tožbe2 vročena dne 17. 10. 2024 na naslovu X. ter da je podpis na sporni vročilnici vizualno podoben podpisu na vročilnici pri list. št. 46, s katero je bila toženki vročena izpodbijana sodba, zoper katero se je pritožila. Nadalje je sodišče prve stopnje pri Pošti Slovenije opravilo poizvedbo,3 komu in kje je bila pošiljka vročena. Iz odgovora4 Pošte Slovenije. izhaja pojasnilo pismonoše, ki je vročil pošiljko, da vse pošiljke, naslovljene na toženko, prevzema njen direktor A. A. v gostinskem lokalu B. naslov X.

4.Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, zato se za ta gospodarski spor uporabljajo določbe postopka v sporih majhne vrednosti (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)). Pritožbeni razlogi so omejeni, saj je odločitev sodišča prve stopnje mogoče izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). O pritožbi je odločala sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP).

8.Trditveno in dokazno breme za pritožbeno zatrjevano dejstvo, da vročilnic ni podpisala pooblaščena oseba, je bilo torej na toženki, ki pa bremena ni zmogla. Pavšalna pritožbena navedba, da vročilnice ni podpisala od toženke pooblaščena oseba, saj bi toženka ob prejemu dopolnitve tožbe nanjo gotovo odgovorila, za izpodbitje dokazne moči vročilnice kot javne listine ne zadošča. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje toženki po pooblaščencu v izjavo poslalo tudi svojo poizvedbo in odgovor Pošte Slovenije. Toženka je v svoji izjavi6 pritrdila dejstvu, da zanjo pošto prevzema A. A. v navedenem gostinskem lokalu na poslovnem naslovu toženke, vendar je vztrajala, da toženki dopolnitev tožbe ni bila vročena. Toženka torej niti v izjavi ni navedla konkretnih dejstev, s katerimi bi izpodbijala resničnost dejstva, da ji je bilo pisanje vročeno. Z ničemer ni pojasnila, zakaj kljub priznanju siceršnjega ustaljenega načina vročanja pošte po njenem direktorju A. A. kot zakonitemu zastopniku družbe trdi, da slednji sporne vročilnice ni podpisal,7 za svoje pavšalne trditve pa ni ponudila niti dokazov.8 S sklicevanjem v izjavi na splošnost odgovora Pošte Slovenije toženka ne more uspeti, saj kot že povedano sama nosi trditveno in dokazno breme za izpodbijanje dokazne moči vročilnice.

7.V skladu z ustaljeno sodno prakso ima pravilno izpolnjena in podpisana poštna vročilnica naravo in pomen javne listine, ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno ali določeno (prvi odstavek 224. člena ZPP). Domneva resničnosti podatkov, ki so v njej navedeni, se nanaša tudi na dejstvo, da je vročilnico podpisal naslovnik oziroma za sprejem pošiljk pri naslovniku pooblaščena oseba. Zakonska domneva o popolnosti in resničnosti javne listine je sicer izpodbojna, saj je dovoljeno dokazovati, da so dejstva v javni listini neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP), vendar pa dokazne moči javne listine ni mogoče ovreči zgolj z golim zanikanjem dejstva, ki ga izkazuje. S tem bi se namreč izničil učinek zakonske domneve, ki je prav v prevalitvi trditvenega in dokaznega bremena na nasprotno stranko.5

5.Tožnica od toženke zahteva plačilo štirih računov za prehranske izdelke v skupnem znesku 2.386,71 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Postopek se je začel pred izvršilnim sodiščem s predlogom tožnice (upnika) za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Po ugovoru toženke (dolžnika) je tožnica pred sodiščem prve stopnje vložila dopolnitev tožbe, na katero toženka v postavljenem roku ni odgovorila. Sodišče prve stopnje je zato dejstva, ki jih je tožnica navedla v dopolnitvi tožbe, v skladu z drugim odstavkom 214. člena ZPP štelo za priznana. Ugotovilo je, da je toženka kot kupec naročila blago, tožnica kot prodajalec pa ga je dobavila. Toženka je prejem blaga potrdila s podpisom vtoževanih računov oz. dobavnic in ni grajala napak blaga ali pravilnosti računov, kupnine po računih pa ni plačala. Glede na navedeno je tožbenemu zahtevku ugodilo.

9.Pritožba nadalje navaja, da toženka vtoževanih računov oz. dobavnic9 ni prejela, jih ni podpisala in ni bila prisotna pri razkladanju in prevzemu blaga. S temi pritožbenimi navedbami uveljavlja nepravilno oz. nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kar ni dovoljen pritožbeni razlog v sporih majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP).

8.Trditveno in dokazno breme za pritožbeno zatrjevano dejstvo, da vročilnic ni podpisala pooblaščena oseba, je bilo torej na toženki, ki pa bremena ni zmogla. Pavšalna pritožbena navedba, da vročilnice ni podpisala od toženke pooblaščena oseba, saj bi toženka ob prejemu dopolnitve tožbe nanjo gotovo odgovorila, za izpodbitje dokazne moči vročilnice kot javne listine ne zadošča. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje toženki po pooblaščencu v izjavo poslalo tudi svojo poizvedbo in odgovor Pošte Slovenije. Toženka je v svoji izjavi6 pritrdila dejstvu, da zanjo pošto prevzema A. A. v navedenem gostinskem lokalu na poslovnem naslovu toženke, vendar je vztrajala, da toženki dopolnitev tožbe ni bila vročena. Toženka torej niti v izjavi ni navedla konkretnih dejstev, s katerimi bi izpodbijala resničnost dejstva, da ji je bilo pisanje vročeno. Z ničemer ni pojasnila, zakaj kljub priznanju siceršnjega ustaljenega načina vročanja pošte po njenem direktorju A. A. kot zakonitemu zastopniku družbe trdi, da slednji sporne vročilnice ni podpisal,7 za svoje pavšalne trditve pa ni ponudila niti dokazov.8 S sklicevanjem v izjavi na splošnost odgovora Pošte Slovenije toženka ne more uspeti, saj kot že povedano sama nosi trditveno in dokazno breme za izpodbijanje dokazne moči vročilnice.

10.Neutemeljena je pritožbena navedba, da se izpodbijana sodba ni opredelila do dejstva, ali je toženka vtoževane račune prejela. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da jih je toženka podpisala, kar nedvomno pomeni ugotovitev, da jih je prejela. Pritožnica je sama s seboj v nasprotju, ko očita, da tožnica sploh ni podala trditev, da je toženka račune prejela in hkrati trdi, da je sodišče prve stopnje trditvam tožnice o toženkinem prejemu računov "slepo sledilo" in jih štelo za neprerekane. V zvezi s tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnica trditve o prejemu in podpisu računov podala v dopolnitvi tožbi, na katero toženka ni odgovorila, zato so se ta dejstva kot neprerekana štela za priznana (drugi odstavek 214. člena ZPP).

6.Toženka v pritožbi trdi, da ji dopolnitev tožbe ni bila vročena v odgovor oziroma da vročilnice ni podpisala od nje pooblaščena oseba, zato sodišče poziva, naj ji vlogo vroči. Pritožbeni očitki so neutemeljeni. Nanje se je odzvalo že sodišče prve stopnje, ki je v uradnem zaznamku1 z dne 3. 4. 2025 pravilno ugotovilo, da iz vročilnice pri list. št. 35 izhaja, da je bila toženki dopolnitev tožbe2 vročena dne 17. 10. 2024 na naslovu X. ter da je podpis na sporni vročilnici vizualno podoben podpisu na vročilnici pri list. št. 46, s katero je bila toženki vročena izpodbijana sodba, zoper katero se je pritožila. Nadalje je sodišče prve stopnje pri Pošti Slovenije opravilo poizvedbo,3 komu in kje je bila pošiljka vročena. Iz odgovora4 Pošte Slovenije. izhaja pojasnilo pismonoše, ki je vročil pošiljko, da vse pošiljke, naslovljene na toženko, prevzema njen direktor A. A. v gostinskem lokalu B. naslov X.

9.Pritožba nadalje navaja, da toženka vtoževanih računov oz. dobavnic9 ni prejela, jih ni podpisala in ni bila prisotna pri razkladanju in prevzemu blaga. S temi pritožbenimi navedbami uveljavlja nepravilno oz. nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kar ni dovoljen pritožbeni razlog v sporih majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP).

11.Ni jasno, zakaj pritožnica trdi, da okoliščina, da je toženka dopolnitvi tožbe priložila vtoževane račune, ne more biti odločilna za tek zamudnih obresti pred tem obdobju. Sodišče prve stopnje namreč začetka teka zakonskih zamudnih obresti na to dejstvo ni vezalo. Pravilno je ugotovilo, da je toženka vtoževane račune prejela ob dobavah blaga dne 18. 7., 2. 8., 1. 9. in 13. 9. 2023, zakonske zamudne obresti od posameznih zneskov pa je pravilno prisodilo od naslednjega dne po zapadlosti vsakega vtoževanega računa, kot so bile tudi zahtevane.

7.V skladu z ustaljeno sodno prakso ima pravilno izpolnjena in podpisana poštna vročilnica naravo in pomen javne listine, ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno ali določeno (prvi odstavek 224. člena ZPP). Domneva resničnosti podatkov, ki so v njej navedeni, se nanaša tudi na dejstvo, da je vročilnico podpisal naslovnik oziroma za sprejem pošiljk pri naslovniku pooblaščena oseba. Zakonska domneva o popolnosti in resničnosti javne listine je sicer izpodbojna, saj je dovoljeno dokazovati, da so dejstva v javni listini neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP), vendar pa dokazne moči javne listine ni mogoče ovreči zgolj z golim zanikanjem dejstva, ki ga izkazuje. S tem bi se namreč izničil učinek zakonske domneve, ki je prav v prevalitvi trditvenega in dokaznega bremena na nasprotno stranko.5

10.Neutemeljena je pritožbena navedba, da se izpodbijana sodba ni opredelila do dejstva, ali je toženka vtoževane račune prejela. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da jih je toženka podpisala, kar nedvomno pomeni ugotovitev, da jih je prejela. Pritožnica je sama s seboj v nasprotju, ko očita, da tožnica sploh ni podala trditev, da je toženka račune prejela in hkrati trdi, da je sodišče prve stopnje trditvam tožnice o toženkinem prejemu računov "slepo sledilo" in jih štelo za neprerekane. V zvezi s tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnica trditve o prejemu in podpisu računov podala v dopolnitvi tožbi, na katero toženka ni odgovorila, zato so se ta dejstva kot neprerekana štela za priznana (drugi odstavek 214. člena ZPP).

12.Pritožbene navedbe niso utemeljene, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni ugotovilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, zato je pritožbo toženke zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP v zvezi s 442. členom ZPP).

8.Trditveno in dokazno breme za pritožbeno zatrjevano dejstvo, da vročilnic ni podpisala pooblaščena oseba, je bilo torej na toženki, ki pa bremena ni zmogla. Pavšalna pritožbena navedba, da vročilnice ni podpisala od toženke pooblaščena oseba, saj bi toženka ob prejemu dopolnitve tožbe nanjo gotovo odgovorila, za izpodbitje dokazne moči vročilnice kot javne listine ne zadošča. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje toženki po pooblaščencu v izjavo poslalo tudi svojo poizvedbo in odgovor Pošte Slovenije. Toženka je v svoji izjavi6 pritrdila dejstvu, da zanjo pošto prevzema A. A. v navedenem gostinskem lokalu na poslovnem naslovu toženke, vendar je vztrajala, da toženki dopolnitev tožbe ni bila vročena. Toženka torej niti v izjavi ni navedla konkretnih dejstev, s katerimi bi izpodbijala resničnost dejstva, da ji je bilo pisanje vročeno. Z ničemer ni pojasnila, zakaj kljub priznanju siceršnjega ustaljenega načina vročanja pošte po njenem direktorju A. A. kot zakonitemu zastopniku družbe trdi, da slednji sporne vročilnice ni podpisal,7 za svoje pavšalne trditve pa ni ponudila niti dokazov.8 S sklicevanjem v izjavi na splošnost odgovora Pošte Slovenije toženka ne more uspeti, saj kot že povedano sama nosi trditveno in dokazno breme za izpodbijanje dokazne moči vročilnice.

11.Ni jasno, zakaj pritožnica trdi, da okoliščina, da je toženka dopolnitvi tožbe priložila vtoževane račune, ne more biti odločilna za tek zamudnih obresti pred tem obdobju. Sodišče prve stopnje namreč začetka teka zakonskih zamudnih obresti na to dejstvo ni vezalo. Pravilno je ugotovilo, da je toženka vtoževane račune prejela ob dobavah blaga dne 18. 7., 2. 8., 1. 9. in 13. 9. 2023, zakonske zamudne obresti od posameznih zneskov pa je pravilno prisodilo od naslednjega dne po zapadlosti vsakega vtoževanega računa, kot so bile tudi zahtevane.

13.Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).

12.Pritožbene navedbe niso utemeljene, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni ugotovilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, zato je pritožbo toženke zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP v zvezi s 442. členom ZPP).

9.Pritožba nadalje navaja, da toženka vtoževanih računov oz. dobavnic9 ni prejela, jih ni podpisala in ni bila prisotna pri razkladanju in prevzemu blaga. S temi pritožbenimi navedbami uveljavlja nepravilno oz. nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kar ni dovoljen pritožbeni razlog v sporih majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP).

-------------------------------

13.Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).

1. List. št. 58-59. V uradnem zaznamku je nahajališče vročilnic v spisu pomotoma navedeno z rednimi številkami, čemer te v resnici predstavljajo listovne številke spisa.

10.Neutemeljena je pritožbena navedba, da se izpodbijana sodba ni opredelila do dejstva, ali je toženka vtoževane račune prejela. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da jih je toženka podpisala, kar nedvomno pomeni ugotovitev, da jih je prejela. Pritožnica je sama s seboj v nasprotju, ko očita, da tožnica sploh ni podala trditev, da je toženka račune prejela in hkrati trdi, da je sodišče prve stopnje trditvam tožnice o toženkinem prejemu računov "slepo sledilo" in jih štelo za neprerekane. V zvezi s tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnica trditve o prejemu in podpisu računov podala v dopolnitvi tožbi, na katero toženka ni odgovorila, zato so se ta dejstva kot neprerekana štela za priznana (drugi odstavek 214. člena ZPP).

2. Iz sporne vročilnice izhaja, da so bile toženki vročene tudi priloge k dopolnitvi tožbe ter poziv na odgovor.

-------------------------------

11.Ni jasno, zakaj pritožnica trdi, da okoliščina, da je toženka dopolnitvi tožbe priložila vtoževane račune, ne more biti odločilna za tek zamudnih obresti pred tem obdobju. Sodišče prve stopnje namreč začetka teka zakonskih zamudnih obresti na to dejstvo ni vezalo. Pravilno je ugotovilo, da je toženka vtoževane račune prejela ob dobavah blaga dne 18. 7., 2. 8., 1. 9. in 13. 9. 2023, zakonske zamudne obresti od posameznih zneskov pa je pravilno prisodilo od naslednjega dne po zapadlosti vsakega vtoževanega računa, kot so bile tudi zahtevane.

3. List. št. 60-61.

1List. št. 58-59. V uradnem zaznamku je nahajališče vročilnic v spisu pomotoma navedeno z rednimi številkami, čemer te v resnici predstavljajo listovne številke spisa.

12.Pritožbene navedbe niso utemeljene, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni ugotovilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, zato je pritožbo toženke zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP v zvezi s 442. členom ZPP).

4. List. št. 64.

2Iz sporne vročilnice izhaja, da so bile toženki vročene tudi priloge k dopolnitvi tožbe ter poziv na odgovor.

5. Prim. VSL sodba in sklep II Cpg 765/2018, VSL sodba I Cpg 780/2019, VSL sklep I Cp 1085/2022 in druge.

13.Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).

3List. št. 60-61.

6. List. št. 71.

-------------------------------

4List. št. 64.

7. Toženka tako npr. ne zatrjuje, da A. A. na dan vročitve ni bil prisoten na poslovnem naslovu toženke oziroma da se ni nahajal v gostinskem lokalu B. ampak nekje drugje, kdo drug bi lahko podpisal sporno vročilnico oziroma da pismonoša ni ustrezno ugotovil identitete prevzemnika poštne pošiljke/podpisnika vročilnice.

5Prim. VSL sodba in sklep II Cpg 765/2018, VSL sodba I Cpg 780/2019, VSL sklep I Cp 1085/2022 in druge.

Zveza:

8. Npr. predlog za zaslišanje pismonoše, A. A. ali/in zaposlenih oz. gostov v gostinskem lokalu B., prisotnih dne 17. 10. 2024.

6List. št. 71.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

9. Priloge A5-A8.

7Toženka tako npr. ne zatrjuje, da A. A. na dan vročitve ni bil prisoten na poslovnem naslovu toženke oziroma da se ni nahajal v gostinskem lokalu B. ampak nekje drugje, kdo drug bi lahko podpisal sporno vročilnico oziroma da pismonoša ni ustrezno ugotovil identitete prevzemnika poštne pošiljke/podpisnika vročilnice.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 214, 214/2, 224, 224/1, 224/4

8Npr. predlog za zaslišanje pismonoše, A. A. ali/in zaposlenih oz. gostov v gostinskem lokalu B., prisotnih dne 17. 10. 2024.

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 214, 214/2, 224, 224/1, 224/4

Pridruženi dokumenti:*

9Priloge A5-A8.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 214, 214/2, 224, 224/1, 224/4

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.