Jedro

Revizija je bila dopuščena v smeri preizkusa pravilnosti pravnomočne presoje o tožnikovi zamudi roka za vložitev tožbe za izpodbijanje očetovstva in posledične pravnomočne zavrnitve tožbenega zahtevka za ugotovitev očetovstva.

Izrek

Revizija se dopusti v smeri preizkusa pravilnosti pravnomočne presoje o tožnikovi zamudi roka za vložitev tožbe za izpodbijanje očetovstva in posledične pravnomočne zavrnitve tožbenega zahtevka za ugotovitev očetovstva.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se: – ugotovi, da tretji toženec ni oče drugega toženca, ki ga je 23. 10. 2010 v A. rodila prva toženka; – ugotovi, da je tožnik oče drugega toženca, ki ga je 23. 10. 2010 rodila prva toženka.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi prve toženke in sodbo sodišča prve stopnje tako spremenilo, da se tožba v delu, v katerem tožnik zahteva ugotovitev, da tretji toženec ni oče drugega toženca, ki ga je 23. 10. 2010 v A. rodila prva toženka, zavrže; da se tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je tožnik oče drugega toženca, ki ga je 23. 10. 2010 rodila prva toženka, zavrne.

3. Zoper to sodbo je tožnik na podlagi 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vložil predlog za dopustitev revizije, in sicer glede pravnega vprašanja, ali je sodišče druge stopnje materialnopravno pravilno odločilo, da je tožbeni zahtevek za izpodbijanje očetovstva vložen po preteku prekluzivnega enoletnega roka, čeprav je bil tožbeni zahtevek za ugotovitev očetovstva vložen pred potekom prekluzivnega roka, glede na to, da gre za zahtevka, ki sta med seboj prepletena in v procesnem smislu pomenita nedeljivo celoto. Opozarja, da pomeni izpodbijana odločitev odstop od ustaljene sodne prakse in prakse Vrhovnega sodišča RS. Tožbeni zahtevek za ugotovitev očetovstva je bil postavljen pred potekom prekluzivnega roka, nato pa po preteku tega roka prilagojen še s postavitvijo tožbenega zahtevka za izpodbijanje očetovstva, zato tožba po 99. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) ni vložena prepozno. Višja sodišča so že večkrat zavzela stališče, da se morata tožba za ugotovitev očetovstva in tožba za izpodbijanje očetovstva obravnavati istočasno, saj sta zahtevka med seboj prepletena in pomenita nedeljivo celoto. Določilo 99. člena ZZZDR tega sicer ne zahteva izrecno, ampak namen, ki ga zasledujejo pravna pravila o urejanju teh razmerij, upoštevajoč zakonske težnje po celoviti ureditvi posebnega varstva otrok, zahteva enoten zahtevek. Le ob istočasno uveljavljenih zahtevkih za izpodbijanje in ugotavljanje očetovstva se lahko zavarujejo pravice mladoletnega otroka. Če tožnik postavi le enega od obeh zahtevkov, bi ga sodišče moralo pozvati k dopolnitvi in to dopustiti. Tožbeni zahtevek za ugotovitev očetovstva je namreč odvisen od utemeljenosti zahtevka za izpodbijanje očetovstva. Pravica otroka, da izve za svoj izvor in pravega biološkega očeta, in pravica biološkega očeta, da izvršuje roditeljska upravičenja, sta ustavni pravici. Če bi obveljalo stališče višjega sodišča, bi bili kršeni ustavni pravici otroka in očeta. Iz sodbe Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 3309/2009 z dne 9. 12. 2009 izhaja, da gre v primeru, ko tožnik postavi zgolj enega od obeh zahtevkov in kasneje tožbo dopolni z drugim zahtevkom, za dopolnitev tožbe, ki jo sodišče mora dopustiti. Drugi toženec je bil rojen 23. 12. 2010, tretji toženec je očetovstvo priznal 7. 1. 2011, njegovo očetovstvo je bilo vpisano v rojstno matično knjigo 11. 1. 2011, predlagatelj je tožbo za ugotovitev očetovstva vložil 16. 12. 2011, dopolnil pa jo je 24. 2. 2012. Ker gre za enoten zahtevek, je bila tožba vložena pravočasno.

4. Predlog je v delu, razvidnem iz izreka sklepa, utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).