Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba II U 191/2023-6

ECLI:SI:UPRS:2023:II.U.191.2023.6 Upravni oddelek

brezplačna pravna pomoč dodelitev brezplačne pravne pomoči pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči finančni pogoj poslovni delež poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo
Upravno sodišče
10. avgust 2023
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Za ugotovitev vrednosti osnovnega kapitala oziroma vrednosti deleža družbenika v d.o.o. je potrebna analiza bilance stanja in poslovnega izida oziroma premoženjsko finančnega položaja družbe glede na metodološka izhodišča, po katerem se ocenjuje vrednost kapitala. Pri tem je treba ugotoviti morebitno izplačilo dobička, ki si ga lahko izplača tožnik glede na pozitivno poslovanje družbe.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. BPP 389/2023 z dne 12. 6. 2023 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, po poteku roka z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo št. BPP 389/2023 z dne 12. 6. 2023 je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev odgovora na tožbo v gospodarsko pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. I Pg 81/2022 in za nadaljnje zastopanje v tej zadevi pred sodiščem prve in druge stopnje. Tožena stranka se je sklicevala na prvi odstavek 27. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) v zvezi s 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), da se brezplačna pravna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (22.336,32 EUR). Tožena stranka je ugotovila, da je tožnik družbenik gospodarske družbe A., d. o. o., katere osnovni kapital je 65.900,00 EUR. Tožnikov poslovni delež v navedeni pravni osebi je 88,62 %, kar pomeni, da je vrednost njegovega deleža 58.400,00 EUR. Glede na to, da se kot premoženje fizičnih oseb, ki so družbeniki v gospodarski družbi, šteje njihov delež na tej pravni osebi, se tako prosilčev poslovni delež v navedeni gospodarski družbi šteje kot njegovo premoženje, ki presega znesek 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, torej 22.336,32 EUR.

2. Tožeča stranka je vložila tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da je ugotovitev Organa za brezplačno pravno pomoč napačna. Meni, da osnovni kapital ne pomeni vrednost družbe, še manj pa vrednost poslovnega deleža prosilca. Navaja, da iz izkaza poslovnega izida od 1. 1. do 31. 12. 2022 izhaja, da je A., d. o. o. imela čiste prihodke od prodaje v znesku 15.120,00 EUR in da je ustvarila čisti dobiček v letu 2022 v višini 203,29 EUR. Družba prav tako razpolaga s prenesenim dobičkom v znesku 4.343,21 EUR. Že iz tega dejstva izhaja, da vrednost poslovnega deleža tožnika ne znaša 58.400,00 EUR. Tožnik bi si namreč lahko kot družbenik izplačal dobiček in v tem primeru bi tožnik prejel znesek 4.029,11 EUR. Od tega zneska bi moral izplačati še dodatno dohodnino, tako da bi tožniku ostalo približno 3.000,00 EUR denarnih sredstev oziroma na mesec 251,82 EUR denarnih sredstev. Tožnik navaja, da je navedena družba že bila ocenjena po izvedenki finančne stroke B. B. z dne 15. 12. 2020 v zadevi I 169/2019 Okrajnega sodišča v Murski Soboti. Izvedenka je ocenila, da znaša vrednost družbe 9.367,00 EUR, kar je jasno, da vrednost premoženja prosilca ne presega znesek 22.336,32 EUR. Tožnik zato predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje toženi stranki.

3. Tožena stranka je sodišču predložila upravni spis brez odgovora na tožbo.

**K točki I izreka:**

4. Tožba je utemeljena.

5. Tožena stranka je izpodbijano odločbo izdala v ponovnem postopku, ko je tukajšnje sodišče s sodbo opr. št. II U 107/2023 z dne 17. 5. 2023 odpravilo odločbo Organa za brezplačno pravno pomoč, opr. št. BPP 173/2013-2 z dne 21. 3. 2023. 6. V obravnavani zadevi sodišče presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, s katero je Organ za brezplačno pravno pomoč prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil, ker je ugotovil, da je tožnik lastnik poslovnega deleža v družbi A., d. o. o, ki presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (22.336,52 EUR), na podlagi prvega odstavka 27. člena ZSVarPre v zvezi s 14. členim ZBPP.

7. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni v ZBPP (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Za dodelitev brezplačne pravne pomoči morata torej biti kumulativno izpolnjena subjektivni oziroma materialni pogoj (13. člen ZBPP), izpolnjevanje katerega je odvisno od premoženjskih razmer na strani prosilca in njegove družine, ter objektivni pogoj (24. člen ZBPP), izpolnjevanje katerega je odvisno od okoliščin in dejstev o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 8. Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke - ZSVarPre, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP).

9. V zadevi ni sporno, da je Organ za brezplačno pravno pomoč pri presoji finančnega položaja tožnika ugotovil, da osnovni kapital gospodarske družbe A., d. o. o., vpisan v poslovnem registru znaša 65.900,00 EUR in tožnikov poslovni delež znaša 88,62 %. Na podlagi teh dejstev je Organ za brezplačno pomoč odločil, da vrednost tožnikovega 88,62% deleža v navedeni družbi znaša 58.400 EUR in slednje upošteval kot vrednost premoženja tožnika, zaradi česar tožnik ne izpolnjuje materialno premoženjskega pogoja po ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Navedena odločitev je napačna.

10. Vrednost osnovnega kapitala družbe ne pomeni vrednosti družbe in premoženja tožnika, katerega vrednost bi lahko upoštevali kot materialno premoženjski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči po ZBPP. Za ugotovitev vrednosti osnovnega kapitala oziroma vrednosti deleža družbenika v d. o. o. je potrebna analiza bilance stanja in poslovnega izida oziroma premoženjsko finančnega položaja družbe glede na metodološka izhodišča, po katerem se ocenjuje vrednost kapitala. Pri tem je treba ugotoviti morebitno izplačilo dobička, ki si ga lahko izplača tožnik glede na pozitivno poslovanje družbe.

11. Vsaka gospodarska družba mora ob ustanovitvi zagotoviti osnovni kapital (osnovna glavnica), ki je določen zakonsko (Zakon o gospodarskih družbah – ZGD-1). Družba z omejeno odgovornostjo je družba, katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov. Na podlagi osnovnega vložka in sorazmerno z njegovo vrednostjo v osnovnem kapitalu pridobi družbenik svoj poslovni delež. Slednji je izrazito pravni pojem, označuje namreč skupnost pravic in obveznosti, ki jih ima družbenik na podlagi osnovnega deleža. Premoženje, ki je potrebno za ohranitev osnovnega kapitala in vezanih rezerv, se družbenikom ne sme izplačati (495. člen ZGD-1).

12. Kot izhaja iz podatkov upravnega spisa in iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je Organ za brezplačno pravno pomoč namreč po uradni dolžnosti pridobil podatke glede osnovnega kapitala družbe in poslovnega deleža tožnika, o čemer ni seznanil tožnika ter ga pozval, da se o navedenih dejstvih izjavi. Tožnik je imel prvič možnost v tožbi, da pojasni dejansko stanje vrednosti družbe oz. poslovnega deleža. Tožnik je predložil tožbi cenitev vrednosti poslovnega deleža družbe po sodni izvedenki in cenilki B. B. z dne 16. 12. 2020, ki je določila kot tržno vrednost družbe A., d. o. o. na dan 31. 12. 2019 v višini 9.367,00 EUR. Tožnik je predložil tudi bilanco stanja na dan 31. 12. 2022 in izkaz poslovnega izida v obdobju od 1. 2. do 31. 12. 2022. Navedene listine je tožnik predložil šele s tožbo v upravnem sporu in predložil dokaze v zvezi z vrednostjo družbe, katerih predložitev je po mnenju sodišča dovoljena (52. člen Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Za pošten postopek je bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče glede dejanskega stanja (kot tudi pravnih vidikov zadeve, če so ji znani).

13. Pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe (četrti odstavek 146. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP).1 Če se da ugotoviti stanje stvari na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ, in samo za to ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi; organ izvede skrajšani ugotovitveni postopek po določilih 144. člena ZUP, sicer pa izvede poseben ugotovitveni postopek po 145. členu ZUP za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (146. člen ZUP). Uradna oseba, ki vodi postopek, mora stranki na ustni obravnavi ali izven ustne obravnave pisno oziroma ustno na zapisnik omogočiti, da se izreče o vseh okoliščinah in dejstvih.

14. Namen brezplačne pravne pomoči je namreč v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Zato je preverjanje finančnega položaja posameznika namenjeno ugotavljanju, ali prosilec za udejanjanje pravice do sodnega varstva res potrebuje pomoč države v obliki odobritve brezplačne pravne pomoči, za katero je zaprosil, oziroma ali je morda v takem premoženjskem položaju, v katerem obstaja možnost, da si z razpolaganjem s svojim premoženjem zagotovi sredstva za uresničevanje te pravice.

15. Sodišče ugotavlja, da pred izdajo izpodbijane odločbe ni bil pravilno in zakonito izveden upravni postopek, v skladu z določili ZUP2. Ker v postopku izdaje upravnega akta niso bila upoštevana pravila postopka, je bilo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

16. Iz navedenih razlogov je sodišče na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in na podlagi tretjega odstavka tega člena zadevo vrnilo organu, ki jo je izdal, v ponovni postopek.

17. V ponovnem postopku bo treba odločiti po navedenih pravilih ZUP in dati tožniku možnost, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe. Tako bo Organ za brezplačno pravno pomoč moral v nadaljevanju razjasniti dejansko stanje glede vrednosti tožnikovega deleža v gospodarski družbi A., d. o. o. s pregledom predloženih dokazov tožnika (bilanca stanja in poslovnega izida, cenitev družbe) oz. morebitnega dobička iz kapitala in tako ugotoviti materialni položaj tožnika in upoštevajoč tudi vse ostale v ZBPP navedene pogoje, ponovno odločiti o prošnji tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 18. Zaradi kršitev pravil postopka in v posledici ugotovitve dejanskega stanja, ki jih mora odpraviti organ, sodišče samo ni moglo odločiti o stvari (analogna uporaba prvega odstavka 65. člena ZUS-1). Prav tako tudi ni razpisalo glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa ter podatkov spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, zato je sodišče odločilo na seji (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

**K točki II izreka:**

19. V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožeča stranka, ki jo zastopa odvetnik kot pooblaščenec upravičena do povrnitve priglašenih stroškov v višini 285,00 EUR z 22% DDV, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

20. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi s 378. členom OZ – enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

1 Kolikor ZBPP ne določa drugače, se v postopku odločanja o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, uporabljajo določbe ZUP (drugi odstavek 34. člena ZBPP). 2 Vezanost upravnega organa pri odločanju v upravni zadevi na procesne predpise določa načelo zakonitosti v ZUP (6. člen).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia