Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja ali lahko sodišče odloči o prispevku prvo, drugo in tretjetožene stranke, glede prispevka četrto in petotožene stranke pa zadevo vrne sodišču v ponovno odločanje, glede škode za katero tožene stranke odgovarjajo solidarno.

Izrek

I. Šteje se, da je predlog za dopustitev revizije glede prvega tožnika umaknjen.

II. Predlogu druge tožnice se delno ugodi in se dopusti revizija glede vprašanja: - Ali lahko v primeru solidarne odgovornosti višje sodišče pravnomočno odloči o prispevku posameznih udeležencev k škodi, glede prispevka preostalih udeležencev pa zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z nadomestno sodbo zavrnilo primarni (nedenarni) tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka od vseh petih tožencev zahtevala, da solidarno na svoje stroške izvedejo sanacijo plazu. Delno je ugodilo podrednemu (denarnemu) tožbenemu zahtevku, in sicer je naložilo prvim trem tožencem, da solidarno plačajo tožnikoma 6.275,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje, višji tožbeni zahtevek (to je za znesek 9.413,47 EUR) pa je zavrnilo (II. točka izreka). Zoper četrto in peto toženo stranko je zavrnilo celotni zahtevek za plačilo 15.689,11 EUR z obrestmi (III. točka izreka). Zoper njiju je zavrnilo tudi zahtevek, ki ga je tožeča stranka postavila v pridruženi pravdi P 39/2016 in s katerim zahteva, da toženi stranki opustita odvajanje meteornih voda s strehe hiše ter odvajanje kuhinjskih, sanitarnih in drugih odpadnih voda iz svoje hiše, kot tudi da preprečita odtekanje meteornih voda s svoje hiše in garaže ter drvarnice na solastno nepremičnino tožnikov (VII. točka izreka). Odločilo je o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbama tožeče in prvo tožene stranke delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo v II. točki izreka glede drugo in tretje tožene stranke tako, da sta slednji dolžni tožeči stranki solidarno plačati 7.844,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe dalje; kar tožeča stranka od njiju zahteva več, pa se zavrne. Razveljavilo je II. točko izreka glede prvo tožene stranke za znesek 7.844,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe dalje v povezavi s stroškovno odločitvijo (kar tožeča stranka od prvo tožene stranke zahteva več, je zavrnilo) in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Razveljavilo je III., IV. in VII. točki izreka ter v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ostalem je pritožbi zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje sta tožnika vložila predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj: - Ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je odločilo o deležu odgovornosti prvo, drugo in tretjetožene stranke za škodni dogodek in škodo, prejudiciralo odločitev prvostopenjskega sodišča v ponovljenem postopku glede skupne solidarne odgovornosti toženih strank nasproti tožečima strankama oziroma njihovega prispevka k nastali škodi, saj ni upoštevalo, da lahko v ponovljenem postopku ugotovljena odgovornost četrto in petotožene stranke vpliva na razmerje odgovornosti med tožečima in toženimi strankami in na posledično višino odškodnine, ki pripada tožečima strankama in navedeno predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP? Ali prejudicirana odločitev Višjega sodišča predstavlja kršitev 22. in 25. člena Ustave RS, saj je bilo poseženo v pravico tožeče stranke do pritožbe? - Ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je odločilo o deležu odgovornosti prvo, drugo in tretjetožene stranke za škodni dogodek, prejudiciralo odločitev prvostopenjskega sodišča in s tem kršilo materialno pravo glede skupne solidarne odgovornosti toženih strank nasproti tožečima strankama oziroma njihovega prispevka k nastali škodi, saj ni upoštevalo, da lahko v ponovljenem postopku ugotovljena odgovornost četrto in petotožene stranke vpliva na razmerje odgovornosti med tožečima in toženimi strankami in na posledično višino odškodnine, ki pripada tožečima strankama? Ali opisano ravnanje sodišča druge stopnje predstavlja kršitev 131. člena OZ v povezavi s 186. člen OZ o solidarni odgovornosti? - Ali lahko sodišče v primeru solidarne odgovornosti toženih strank in, ko je za škodo odgovorna tudi tožeča stranka, pravnomočno odloči zgolj o delu tožbenega zahtevka, t.j. zgolj o odgovornosti in prispevku posameznih toženih strank za nastalo škodo v razmerju do tožeče stranke in s tem pravnomočno določi višino odškodnine, glede solidarne odgovornosti oziroma prispevka k nastali škodi drugih posameznih toženih strank pa zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje? Ali takšna odločitev sodišča predstavlja kršitev pravice do povračila škode? - Ali lahko sodišče odloči o prispevku prvo, drugo in tretjetožene stranke, glede prispevka četrto in petotožene stranke pa zadevo vrne sodišču v ponovno odločanje, glede škode za katero tožene stranke odgovarjajo solidarno? - Ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je pravnomočno odločilo o deležu odgovornosti prvo, drugo in tretjetožene stranke, ki imajo položaj solidarnih dolžnikov za nastalo škodo, o odgovornosti četrto in petotožene stranke, ki imata prav tako lahko položaj solidarnih dolžnikov pa zadevo vrnilo v ponovno odločanje, kršilo 393. člen Obligacijskega zakonika, po katerem je v primeru, ko je obveznost deljiva in ni določena drugačna delitev, se obveznost med dolžniki deli na enake dele in je vsak izmed njih odgovoren za svoj del? - Ali je sodišče druge stopnje kršilo materialno pravo s tem, ko je z delno sodbo pravnomočno odločilo o prispevku tožeče stranke in prispevku zgolj posameznih toženih strankah, ki so solidarni dolžniki, glede nastale škode, glede odgovornosti, t.j. prispevka preostalih tožencev/solidarnih dolžnikov za isto škodo, pa zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v ponovno presojo? Ali je sodišče druge stopnje z opisanim ravnanjem kršilo procesna pravila postopka?

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Pooblaščenec tožečih strank je v predlogu za dopustitev revizije predložil novo pooblastilo druge toženke. Glede prvega tožnika je navedel, da je zaradi posledic bolezni COVID-19 v umetni komi in da bo pooblastilo v primeru, če bo to potrebno, predložil naknadno. V odgovoru na poziv na predložitev novega pooblastila je pooblaščenec sporočil, da je prvi tožnik umrl in da se lahko predlog za dopustitev revizije glede prvega tožnika šteje za umaknjenega. Vrhovno sodišče je zato štelo, da je predlog za dopustitev revizije glede prvega tožnika umaknjen (I. točka izreka).

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).1 Vrhovno sodišče zaključuje, da so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v II. točki izreka tega sklepa, zato je v tem obsegu revizijo dopustilo (drugi odstavek 367.a člena ZPP). Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami.