Jedro

Storilec lahko predlaga obročno plačilo globe najpozneje do poteka roka za plačilo globe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Storilca se oprosti plačila sodne takse kot stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo kot prepozno vloženo storilčevo prošnjo za obročno plačilo globe.

2. Storilec v pravočasno vloženi pritožbi navaja, da je res zamudil rok za vložitev prošnje. Kljub temu meni, da bi moralo biti prošnji ugodeno. Plačilu globe se ne izmika, vendar mu trenutno finančno stanje ne dopušča plačila v enkratnem znesku. Je brezposeln in oče štirinajstmesečne hčerke, edini dohodek je otroški dodatek. Poleg tega že obročno plačuje globo v neki drugi zadevi.

3. Pritožba storilca je neutemeljena.

4. Višje sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče odločilo pravilno, ko je zavrglo storilčevo prošnjo za obročno plačilo globe kot prepozno vloženo. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in podatkov v spisu je razvidno, da je postala odločba o prekršku prekrškovnega organa, s katero je bilo storilcu naloženo plačilo globe v znesku 400,00 eurov, pravnomočna 4. 7. 2011. V odločbi o prekršku je prekrškovni organ odločil še, da mora storilec plačati globo v tridesetih dneh po pravnomočnosti odločbe o prekršku, storilec pa je bil poučen, da lahko v tem roku predlaga plačilo globe na obroke. Tako bi moral storilec vložiti prošnjo za obročno plačilo globe najkasneje do 23. 8. 2011, česar pa ni storil, saj jo je oddal na pošto kot priporočeno pošiljko šele 23. 11. 2011, torej po poteku roka, kot je pravilno ugotovilo že prvostopenjsko sodišče. Da je vložil prošnjo za obročno plačilo po poteku zakonskega roka, potrjuje tudi storilec v pritožbi. Neupoštevne so storilčeve pritožbene navedbe, da globe ne more plačati zaradi finančnega stanja. Rok, v katerem lahko storilec predlaga obročno plačilo globe (to je najpozneje do poteka roka za plačilo globe), je zakonski rok, določen je v drugem odstavku 18. člena Zakona o prekrških (ZP-1) in je nepodaljšljiv.

5. Višje sodišče je zato na podlagi tretjega odstavka 163. člena v zvezi s 168. člena ZP-1 zavrnilo storilčevo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

6. Višje sodišče je storilca, ko je na podlagi 147. člena ZP-1 odločalo o plačilu stroškov pritožbenega postopka, ob smiselni uporabi petega odstavka 144. člena ZP-1 oprostilo plačila sodne takse kot stroškov pritožbenega postopka. Glede na storilčeve navedbe, da je nezaposlen, oče štirinajstmesečne hčerke, edini dohodek je otroški dodatek, iz potrdila Zavoda RS za zaposlovanje z dne 2. 11. 2011 pa je razvidno, da je storilec nezaposlen in prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje od 11. 1. 2010 dalje ter ni prejemnik denarnega nadomestila ali denarne pomoči višje sodišče ocenjuje, da bi bilo zaradi plačila sodne takse ogroženo storilčevo vzdrževanje in vzdrževanje otroka, ki ga je dolžan preživljati.