Jedro

V konkretnem primeru je bilo vprašanje, ali je deček pri materi tako ogrožen, da bi bilo koristneje, da se ga predodeli v varstvo in vzgojo očetu oziroma, kaj je njegova največja korist. Glede na specifiko primera, je to predvsem vprašanje strokovne narave, za katerega je sodišče poiskalo rešitev s pomočjo sodnih izvedencev klinične psihologije in psihiatrije.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani I./1, 3., II., III., IV. in V. točki potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče dogovor o zaupanju mld. A. A. v varstvo in vzgojo, stikih in preživnini, dogovorjenih s sodno poravnavo, sklenjeno pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opr. št. IV P 397/2013 z dne 1. 4. 2014, spremenilo tako, da je mladoletnega sina B. B. in C. C., ki je bil doslej pri svoji materi, zaupalo v vzgojo in varstvo očetu (I/1), materi naložilo plačilo preživnine v višini 100,00 EUR mesečno (I/2), določilo stike med otrokom in materjo (I/3), stike med mld. A. A. in staro materjo D. D. (II) ter starim očetom E. E. (III) in sklenilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka sama (V), kar so stranke zahtevale drugače je zavrnilo (IV).

2. Tožena stranka C. C. izpodbija odločitev sodišča v točki I/1, I/3, vse v zvezi z zavrnilnim delom v točki IV, iz vseh razlogov po 338. členu ZPP. Kot bistveno izpostavlja, da je predodelitev dečka očetu nepravilna, ker je deček nanjo navezan, saj je pri njej živel do dopolnjenega šestega leta brez očeta. Zaradi nesoglasij z dečkovo materjo, je CSD pristranski. Deček pri materi ni ogrožen, medtem ko ima oče težave z alkoholom. Trenutno je brezposeln, nima urejenega gospodinjstva in za dečka ne skrbi primerno. Mati mamil od leta 2018 ne uživa več. Sodišče bi moralo postaviti novega izvedenca klinične psihologije, ki bi se izjasnil glede lastnosti in primernosti staršev za opravljanje skrbniške funkcije in izvedenca pedopsihološke stroke, ki bi ocenil, ali je A. A. izrazil pravo voljo, ko je rekel, da želi živeti pri obeh starših. Ker sodišče ni postavilo izvedenca, niti ni zaslišalo tožene stranke, je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V obrazložitvi sodbe manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih. Zato je ni mogoče preizkusiti. Sodišče ni v zadostni meri upoštevalo, da je izvedenec ob pregledu 26. 6. 2019 ugotovil, da pri materi ni znakov akutne intoksinacije s katero izmed psihoaktivnih snovi. Njeno neprimerno oziroma neprilagojeno vedenje pa izhaja zgolj iz izpostavljenosti negativnim dražljajem iz okolja, ko prvo tožena impulzivno odreagira, vse do pojavljanja verbalne agresivnosti, redkeje fizične. Ker prvotoženka ob stiku s sinom ni izpostavljena negativnim dražljajem, saj je to zanjo pozitiven dogodek, ki pri njej izzove zgolj pozitivna čustva, ne predstavlja nikakršne nevarnosti za sina. Tudi izvedenec je potrdil, da je odnos matere do sina zdrav in primeren in da je majhna verjetnost, da bi se čustvena nestabilnost matere kazala tudi v odnosu do sina. Kljub temu je sodišče tako rekoč prepovedalo stike med dečkom ter njegovo materjo. Odločitev temelji na pristranskem mnenju centra za socialno delo, čeprav CSD ni pristojen organ, ki bi lahko ugotavljal, ali nekdo uživa mamila. Zato mati pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo v IV. točki spremeni tako, da določi vikend stike med njo in A. A., tako, da bodo trajali od petka do nedelje, vsaj enkrat mesečno in v času poletnih počitnic, vsaj pet dni strnjeno. Podredno predlaga, da sodišče pritožbi ugodi, zadevo razveljavi in jo vrne v nov postopek pred sodiščem prve stopnje.

3. Sodbo v II. in III. točki izreka vse v zvezi s IV. točko izpodbijata stara starša D. D. in E. E. obrazložitvi D. D. navaja, da je štiri leta živela s svojim vnukom v družinski skupnosti, zato sta drug na drugega močno navezana. Zato bi moralo sodišče stari materi omogočiti, da z njim preživi del časa med počitnicami in vikend stike. Ker sodišče ni zaslišalo dečkovega starega očeta, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

4. Tožnik po tožbi in toženi po pridruženi tožbi na pritožbo ni odgovoril. 5. Pritožba ni utemeljena.

O očitkih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka

6. V obrazložitvi pritožbe C. C. sodišču očita kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče ni postavilo novega izvedenca klinične psihologije, niti ji ni dalo možnosti, da bi bila zaslišana kot strnka. Neobrazloženo je, zakaj deček vikendov in počitnic ne more preživljati s starimi starši, zato odločitve sodišča ni mogoče preizkusiti. Ker ni zaslišalo niti dečkovega starega očeta, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. Stari oče dečka, E. E. , je bil povabljen z vabilom na zaslišanje na narok 2. 10. 2019, a nanj ni pristopil. Pritožbena navedba, da je sodišče zaradi nezaslišanja E. E. zagrešilo absolutno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zato ni utemeljena. Razloge za opustitev zaslišanja dečkove matere je sodišče prve stopnje podrobno opisalo v 9. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, na katero se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju sklicuje in pritrjuje sodišču prve stopnje, da v okoliščinah, ko stranka na naroku kriči, moti red na glavni obravnavi, vznemirja navzoče in jo je zato potrebno napotiti iz sodne dvorane, sodišče ne zagreši očitane absolutne kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, če v takšnih okoliščinah stranke ne zasliši. Pri tem ni nepomembno, da so z C. C. razgovor opravili tako na CSD-ju, kot tudi izvedenka klinične psihologije, ki je izdelala izvedensko mnenje, pa tudi izvedenec psihiatrične stroke.

8. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema dejansko stanje, kot ga je v razlogih izpodbijane sodbe ugotovilo sodišče prve stopnje. Oblikovana dokazna ocena je skrbna in življenjsko prepričljiva. Razlogov, ki bi opravičevali postavitev novega izvedenca klinične psihologije, ni. Sodišče je, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, ugotovilo vse okoliščine, ki so relevantne za odločitev in jih tudi ustrezno predstavilo.

O predodelitvi dečka očetu

9. V konkretnem primeru je bilo vprašanje, ali je deček pri materi tako ogrožen, da bi bilo koristneje, da se ga predodeli v varstvo in vzgojo očetu oziroma, kaj je njegova največja korist. Glede na specifiko primera, je to predvsem vprašanje strokovne narave, za katerega je sodišče poiskalo rešitev s pomočjo sodnih izvedencev klinične psihologije in psihiatrije. Odločitev sodišča tako temelji na izvedenskem mnenju izvedenke klinične psihologije in izvedenca psihiatra, ki sta vsak z vidika svoje strokovne usposobljenosti podala odgovore na ista strokovna vprašanja. Njuni mnenji nista v nasprotju, ki bi terjalo dopolnjevanje dokaznega postopka, s postavitvijo novega izvedenca v smislu tretjega odstavka 254. člena ZPP, za kar se zavzema pritožba. Obe mnenji sta enotno odgovorili na bistveno vprašanje, ki je relevantno v tem sporu, ali so koristi mladoletnega dečka pri materi ustrezno varovane in ali bi bilo skladneje z dečkovimi koristmi, da se zaupa očetu.

10. Izvedenka klinične psihologije potrjuje, da ima mati na svoj način zagotovo rada svojega otroka, a ga doživlja kot popolnoma lojalen del sebe. Skuša upravljati z ljudmi okoli sebe, do njih izraža pričakovanja in zahteve. Kadar doživi zavrnitev ali nasprotovanje, lahko reagira zelo silovito in radikalno, tako na fizični kot verbalni ravni, zaradi česar pa nima občutka krivde in je prepričana, da se bori za dobro in odpravlja zlo. Njeni čustveni izbruhi in žaljenje drugih ljudi so zaskrbljajoči z vidika otrokove koristi. Čeprav je v neposrednem odnosu z dečkom lahko ljubeča, nežna in verjetno tudi skrbna, pa otroku zaradi svojega konfliktnega odnosa do sveta, ne zagotavlja potrebnega miru in sproščenega funkcioniranja v socialnem okolju, kot tudi ne ustrezne socializacije. Ni namreč zdravo za otroka in za njegov psihosocialni razvoj, da mora biti lojalen materi v zadevah, ki ga objektivno ne ogrožajo.

11. Osebnostne in čustvene težave toženke je sodišče podrobno povzelo v 15. točki obrazložitve. Da se osebnostne in čustvene težave toženke stopnjujejo, so zaznali na CSD-ju, na dečkovi osnovni šoli, pa tudi sodišče. Izvedenca sta potrdila, da je C. C. v stanju, v katerem ne zmore uvideti in zaznati vseh dečkovih čustvenih in drugih potreb, prav tako tudi ne zmore prilagoditi svojega obnašanja otrokovim potrebam in z njim vzdrževati odnosa, ki bi otroku nudil stalnost in varnost. Kot osebnostno trenutno funkcionira, mu lahko nudi zgolj kratkotrajno prijazen in otroku zabaven stik. Izvedenec psihiatrične stroke je ugotovil, da ima mati specifično osebnostno motnjo, to je čustveno neuravnovešeno osebno motnjo impulzivnega tipa. Motnje vplivajo na njeno funkcioniranje, zlasti v odnosu z drugimi osebami. Zato je realno pričakovati njeno večjo impulzivnost in težave pri vzpostavljanju dolgotrajnejšega stabilnejšega odnosa z drugimi odraslimi osebami. V tej specifični osebnostni motnji, se občasno pojavlja psihična motnja, to je škodljiva raba psihoaktivnih snovi. Prisotnost psihoaktivnih snovi negativno vpliva na kontrolo impulzov. Tudi izvedenec psihiater opozarja na nevarnost, da utegne biti deček prisoten ob intenzivnem čustvovanju in konfliktnih odnosih njegove matere s tretjimi osebami. Čeprav je odnos matere do sina zdrav in primeren, pa v primeru, da se pri njej pojavlja akutna intoksikacija, s katero izmed psihoaktivnih snovi, utegnejo biti njene reakcije tudi do sina neustrezne in zanj škodljive.

12. Oba izvedenca sta zaključila, da mati potrebuje strokovno pomoč, da pa se psihiatrično ne zdravi, niti ambulantno niti bolnišnično. Zaključek vseh strokovnjakov, ki so sodelovali s sodiščem, tako obeh sodnih izvedencev, centra za socialno delo in strokovnih delavcev na osnovni šoli, ki jo obiskuje deček, je, da v trenutku izdaje sodbe, primerne okoliščine za dečkov nadaljnji osebnostni razvoj lahko zagotavlja oče, ki ima ustrezne bivanjske pogoje in osebnostne kapacitete za varstvo dečka in njegovo vzgojo, je tudi ustrezno motiviran in dovzeten za dečkove potrebe. Očitki matere o neprimernosti očeta za izvajanje skrbniške funkcije niso izkazani.

O stikih z materjo

13. Kadar sodišče predodeli otroka, mora po uradni dolžnosti določiti stike otroka s staršem, pri katerem otrok ne biva. Mati v pritožbi vztraja, da sinu ni nevarna, da ne ogroža njegovega telesnega in duševnega razvoja in da zna prepoznati otrokove potrebe, ter da je psihiater ob pregledu 26. 6. 2019 potrdil, da pri materi ni znakov akutne intoksikacije. Pritožnica meni, da bi sodišče moralo določiti tudi vikend stike, ki bi trajali od petka do nedelje ter pet dni strnjeno v času počitnic.

14. Pritožnica nekritično prezre, da sta oba sodna izvedenca izpostavila, da potrebuje strokovno pomoč. Samo tako bo namreč lahko dosegla večjo čustveno stabilnost in večjo osebno prilagodljivost, kar bi bilo v korist sina. Vendar pritožnica z ničemer ne izkaže, da se zdravi ambulantno ali bolnišnično, kljub temu, da je psihiater pojasnil, da obstaja možnost psihoterapevtske obravnave, s katero je mogoče odpraviti negativne posledice težav na področju kontrole impulzov in zmanjšati pojavljanje neprilagojenega vedenja. Materine težave se še stopnjujejo, v primeru aktune intoksikacije s katero izmed psihoaktivnih snovi, zato je bil izvedenec psihiater zelo skeptičen do stikov, pri katerih bi deček ostajal pri materi preko noči, vse dokler mati ne bo vzpostavila popolne abstinence od vseh psihoaktivnih snovi, ki jo bo vzdrževala z rednimi pregledi v specializirani ambulanti za obravnavo motenj povezanih z uporabo psihoaktivnih snovi. Samo v takšnih okoliščinah bi bilo smiselno omogočiti otroku, da preživlja več časa s svojo mamo. Na podlagi podobnih razlogov je tudi izvedenka psihološke stroke predlagala stike preko telefona ali pa stike v nadzorovanem okolju, saj je zaskrbljena za počutje dečka v času izvajanja stikov z materjo, saj pravzaprav ni bilo mogoče ugotoviti, kaj se na teh stikih dogaja. Zato se pritožbeno sodišče pridružuje zaključku sodišča prve stopnje, da v dosedanji situaciji stiki dečka z materjo v obliki nočitev ne bi bili v korist otroka. Smiselno pa bo stike razširiti, če se bo mati odločila za zdravljenje. V trenutni situaciji je zato najbolj primeren dnevni stik enkrat na mesec.

O stikih dečka s starimi starši

15. Iz obrazložitve v točki 32 izpodbijane sodbe sledi, da družinske razmere na domu dečkove matere in odnosi s starimi starši niso bili tako idealni, kot to želita sedaj predstaviti v pritožbi stara starša in da je bila prav dečkova mati tista, ki je preprečevala sklenitev sodne poravnave v zvezi s stiki s starimi starši. Družinska skupnost starih staršev je razpadla, ko se je stara mati preselila k novemu partnerju, še preden je bil deček predodeljen očetu. Tudi izvedenka je stike s starimi starši, z vsakim od njiju enkrat mesečno, ocenila kot primerne, čemur je sledilo tudi sodišče in pri tem upoštevalo, da stara mati D. D. svoj interes za stik z vnukom prepogosto podredi interesom svoje hčerke C. C., ji popušča ter ji ne postavlja ustreznih meja.

16. Pritožba se tako pokaže kot neutemeljena, zato jo je bilo potrebno zavrniti in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrditi (353. člen ZPP).