Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
6. 4. 2000
S K L E P
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Miklavža Zornika z Bleda, ki ga zastopa Manja Krainer, odvetnica v Radovljici, na seji dne 6. aprila 2000
s k l e n i l o :
Predlog, da se do končne odločitve zadrži izvrševanje Odloka o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v Občini Bled (Uradni list RS, št. 90/98), se zavrne.
1.Pobudnik izpodbija Odlok o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v Občini Bled (v nadaljevanju: Odlok), na podlagi katerega naj bi mu bila zavrnjena vloga za izdajo lokacijskega dovoljenja. Po izpodbijanem odloku namreč velja na zemljiščih parc. št. 290/18 in 290/21 k. o. Želeče varstveni režim, ker ležijo na območju Povirja v Lisicah, ki je razglašeno za naravni spomenik. Pobudnik meni, da zaradi varstvenega režima ne more uporabljati svoje nepremičnine za namen, zaradi katerega jo je kupil, v skladu z veljavnim zazidalnim načrtom Lisice.
Predlaga, naj Ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvrševanje Odloka.
2.Po določbi 39. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) sme Ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice.
3.Kadar Ustavno sodišče odloča o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, vselej tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebiti protiustavnega predpisa, in med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijana določba sploh ne bi izvrševala. Po presoji Ustavnega sodišča škodljive posledice, katerih nastanek zatrjuje pobudnik, ne odtehtajo škodljivih posledic, ki bi nastale, če bi pobudnik izdelal vse projekte po veljavnem zazidalnem načrtu, potem pa bi Ustavno sodišče morebiti ugotovilo, da je izpodbijani odlok v skladu z Ustavo in zakoni.
Zaradi nezadržanja izpodbijanega akta bodo pobudniku sicer nastale določene negativne posledice, saj ne bo mogel takoj pričeti z gradnjo objektov in potem z opravljanjem dejavnosti, vendar te posledice niso nepopravljive. Nasprotno pa bi ob morebitnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega akta lahko nastale nepopravljive posledice za zavarovano okolje, če bi pobudnik v tem času na spornem območju zgradil kakšen objekt, Ustavno sodišče pa bi pozneje ugotovilo, da njegova pobuda ni utemeljena.
4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 39. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam- Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.
P r e d s e d n i k
Franc Testen
7. 3. 2002
S K L E P
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Miklavža Zornika z Bleda, ki ga zastopa Manja Krainer, odvetnica v Radovljici, na seji dne 7. marca 2002
sklenilo:
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v Občini Bled za naravne spomenike (Uradni list RS, št. 90/98) se zavrže.
1.Pobudnik izpodbija Odlok o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v Občini Bled za naravne spomenike (v nadaljevanju Odlok), s katerim je zaradi izjemnih kulturnih, biotopskih, krajinskih in hidroloških vrednot na določenih območjih predpisan poseben varstveni režim. Varovano območje (Povirje v Lisicah) zajema tudi zemljišče parc. št. 290/18 in 290/21 k.o. Želeče, na katerem je nameraval pobudnik v skladu z veljavnim zazidalnim načrtom graditi dva proizvodno-poslovna objekta. Pristojna upravna enota mu je zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja zavrnila z utemeljitvijo, da izpodbijani odlok ne dopušča gradnje takšnih objektov na varovanem območju.
Zaradi varstvenega režima na navedenem območju tako pobudnik ne more uporabljati omenjene nepremične za namen, za katerega jo je kupil. Izpodbijana ureditev naj bi bila v nasprotju z 69. in 73. členom Ustave, s 17., 18. in 19. členom Zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81 in nasl. - ZNKD) in s 34. do 45. členom Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. - v nadaljevanju ZUN).
2.Pobudnik utemeljuje pravni interes za vložitev pobude s tem, da je lastnik zemljišč na varovanem območju, na katerem mu je z izpodbijanim odlokom onemogočena gradnja določenih objektov.
3.Občinska uprava Občine Bled v odgovoru navaja, da je v postopku sprejemanja izpodbijanega odloka res prišlo do pomanjkljivosti, na katere opozarja pobudnik. Tekstualni del Odloka namreč ni bil usklajen s kartografskim delom Odloka. V kartografskem delu so bila območja na spornih parcelah izvzeta iz varovanega območja, v tekstualnem delu pa ne. To nepravilnost je Občina Bled odpravila s popravkom izpodbijanega odloka (Uradni list RS, št. 77/2000), po katerem so v varovanem območju zajeti le deli spornih parcel, s čimer je bil tekstualni del Odloka usklajen s kartografskim. V odgovoru je še navedeno, da so pobudniku s popravkom izpodbijanega odloka omogočene vse poti za nadaljevanje postopka za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja.
4.Iz navedb v odgovoru na pobudo sledi, da je bila z navedenim popravkom izpodbijanega odloka odpravljena napaka v prvotnem besedilu Odloka, ki je pobudniku onemogočala gradnjo objektov na spornem območju in zaradi katere je vložil pobudo.
5.Ustavno sodišče je pobudnika obvestilo o navedbah v odgovoru in ga pozvalo, naj glede nove okoliščine sporoči, ali še vztraja pri pobudi. Pobudnik na dva poziva Ustavnega sodišča ni odgovoril.
6.Po 24. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) lahko da pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa vsakdo, če izkaže svoj pravni interes. Ta je podan, če predpis, katerega oceno predlaga pobudnik, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča mora biti pravni interes neposreden in konkreten. Pobudnik mora izkazati, da izpodbijani predpis neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj in da bo ugoditev njegovemu predlogu privedla do spremembe njegovega pravnega položaja. Kot izhaja iz ugotovitev v postopku, je bila s popravkom izpodbijanega odloka odpravljena ovira, ki je pobudniku onemogočala gradnjo objektov na spornem območju. Po objavi navedenega popravka izpodbijani odlok tako ne posega več v pobudnikove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj, tako da bi kakršnakoli odločitev Ustavnega sodišča o tej zadevi ne privedla do sprememb njegovega pravnega položaja.
Pobudnik tako po objavi navedenega popravka nima več pravnega interesa za izpodbijanje Odloka, zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo.
7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam-Lukić ter sodnici in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Franc Testen. Sklep je sprejelo soglasno.
P r e d s e d n i c a
dr. Dragica Wedam-Lukić