Jedro

Pravno dejanje prehoda neke vrednosti iz premoženja dolžnika v premoženje upnika, storjeno na podlagi določenega pravnega posla samo takrat ni zmanjšanje dolžnikovega premoženja, če pomeni odmeno za vrednostno enako upnikovo pravno dejanje, storjeno na podlagi istega pravnega posla v korist dolžnikovega premoženja, če sta obe ti dejanji sočasni ali si neposredno sledita drugo drugemu. Če pa gre za očitno neekvivalentnost nasprotnih obveznosti ali za enostransko obvezni pravni posel, gre že za primer oškodovanja upnikov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče ugotovilo, da je pravno dejanje stečajnega dolžnika, in sicer sklenitev pogodbe o prevzemu izpolnitve z dne 19.3.1997 in sklenitev dveh pogodb o prevzemu izpolnitve z dne 17.4.1997, brez pravnega učinka proti stečajni masi in da je dolžna tožena stranka vrniti v stečajno maso znesek 2.544.830,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 17.6.1997 dalje od plačila. Toženi stranki je še naložilo, da povrne tožeči stranki njene pravdne stroške v višini 119.964,40 SIT.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka, ki uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz 1. odstavka 353. člena ZPP/77, pri čemer postopkovnih kršitev ne konkretizira. Zmotna naj bi bila ugotovitev prvostopnega sodišča, da se je z izplačilom terjatve toženi stranki zmanjšala stečajna masa in s tem izplačilna kvota za stečajne upnike, kar ima za posledico neenakomerno poplačilo stečajnih upnikov. Tožena stranka je izročila tožeči stranki celotno vrednost v blagu, izročene surovine pa je tožeča stranka potrebovala za svojo proizvodnjo.

Dolžnikovo premoženje se s tem ni zmanjšalo, ampak se je spremenila zgolj oblika premoženja. Razlog izpodbijanja tako naj ne bi bil podan.

Pritrožba je bila vročena tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Tožena stranka neupravičeno meni, da stečajna masa tožeče stranke zaradi izpodbijanih finančnih transakcij ni bila zmanjšana, ker je izročila tožeči stranki celotno vrednost v blagu - surovinah, ki jih je tožeča stranka potrebovala za proizvodnjo. Pravno dejanje prehoda neke vrednosti iz premoženja dolžnika v premoženje upnika, storjeno na podlagi določenega pravnega posla, samo takrat ni zmanjšanje dolžnikovega premoženja, če pomeni odmeno za vrednostno enako upnikovo pravno dejanje, storjeno na podlagi istega pravnega posla v korist dolžnikovega premoženja, če sta obe ti dve dejanji sočasni ali če si neposredno sledita drugo drugemu. Če gre za očitno neekvivalentnost nasprotnih obveznosti ali za enostransko obvezni pravni posel, pa gre že za primer oškodovanja upnikov. Zaradi nesolventnosti dolžnika nekateri upniki niso prejeli izpolnitve svojih terjatev s strani tožeče stranke, drugi upniki pa bodo glede na začetek stečajnega postopka prejeli zgolj sorazmeren del plačila.

Tožena stranka pa je s strani tožeče stranke ravno zaradi sklenjenih pogodb prejela celotno plačilo. V posledici tega je bila stečajna masa za ostale upnike zmanjšana. Takšna dejanja tožeče stranke torej pomenijo privilegiranje tožene stranke kot upnika oziroma neenakopravni položaj ostalih upnikov. S tem pa je že podan objektivni element izpodbojnosti, ki je potreben za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj (glej 1. in 3. odstavek 125. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. RS, štev. 67/93, 39/97 in 52/99; v nadaljevanju ZPPSL).

Ker je prvostopno sodišče sicer tudi pravilno ugotovilo, da je podan subjektivni element, ki ga določa zakon za izpodbojna dejanja, je tožbenemu zahtevku tožeče stranke v skladu z določbo 125. člena ZPPSL pravilno ugodilo. Pritožbeni razlogi tožene stranke tako niso podani. Zato je bilo potrebno njeno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrditi v skladu s 368. členom ZPP/77. Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker jih tožena stranka posebej ni uveljavljala.