Jedro

Res sta (sedaj) obe stranki iz Ljubljane, vendar to samo po sebi, glede na naravo izvršilnega postopka, ni zadosten razlog, s katerim bi bilo mogoče utemeljiti smotrnost za prenos pristojnosti. Dolžnikovo upanje, da bo ljubljansko sodišče morda sodilo drugače, pa ni razlog, zaradi katerega bi bilo njegovemu predlogu moč ugoditi.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Dolžnik predlaga prenos pristojnosti na Okrajno sodišče v Ljubljani. Navaja, da sta obe stranki iz Ljubljane (tam ima tudi sam prebivališče), da v postopku ni imel pravic (do predstavitve dokazov, do pravnega in sodnega varstva, do obrambe, do zakonitosti, do poštenega postopka), da bi postopek v Ljubljani tekel hitreje in bi mu morda sodišče v Ljubljani priznalo pravico do predstavitve in upoštevanja dokazov, morda tudi pravico do odvetnika iz Ljubljane.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Temeljni namen delegacije pristojnosti je smotrnost. 4. Čeprav iz podatkov spisa izhaja, da naj bi dolžnik za izvršilni postopek izvedel šele letos (4. 1. 2021), je dejstvo, da postopek pred koprskim okrajnim sodiščem teče že od leta 2002 (2. 9. 2002) oziroma več kot 19 let in da je sodišče v tem času zadevo ves čas obravnavalo. Res sta (sedaj) obe stranki iz Ljubljane, vendar to samo po sebi, glede na naravo izvršilnega postopka, ni zadosten razlog, s katerim bi bilo mogoče utemeljiti smotrnost za prenos pristojnosti. Dolžnikovo upanje, da bo ljubljansko sodišče morda sodilo drugače, pa ni razlog, zaradi katerega bi bilo njegovemu predlogu moč ugoditi.

5. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).