Jedro

Res je, da ima vsaka stranka pravico do pravnega sredstva, vendar morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji. Za sleherno aktivacijo pritožbenega sodišča, mora imeti stranka pravovarstveno potrebo. Pritožbena pravovarstvena potreba je zato procesna predpostavka brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. Pomeni, da ima pravico do pritožbe samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena prinesla konkretno in neposredno pravno korist. V predmetni zadevi je bilo ugotovljeno, da je bila sodba, s katero je sodišče odločilo o zahtevku tožeče stranke že pravnomočna in si tožeča stranka z vlaganjem pritožb, ki niso več dopustne, svojega pravnega položaja ne bi mogla izboljšati.

Izrek

Pritožba tožeče stranke z dne 3. 2. 2020 se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Naslovno sodišče je s sodbo z dne 27. 9. 2018 zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da se odpravita odločbi tožene stranke z dne 26. 1. 2017 in 22. 11. 2016, ter da se tožniku v pokojninsko osnovo všteje osebni dohodek za delo preko polnega delovnega časa. Pritožbo zoper navedeno sodbo je pritožbeno sodišče dne 14. 3. 2019 zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ki je tako postala pravnomočna 14. 3. 2019. Zoper sodbo pritožbenega sodišča z dne 14. 3. 2019 je tožnik dne 4. 4. 2019 ponovno vložil pritožbo, ki je bila s sklepom prvostopnega sodišča z dne 10. 4. 2019 zavržena. Zoper ta sklep je tožnik dne 24. 4. 2019 ponovno vložil pritožbo, ki jo je pritožbeno sodišče dne 22. 8. 2019 zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje z dne 10. 4. 2019. Dne 9. 1. 2020 je tožnik zoper sklep pritožbenega sodišča z dne 22. 8. 2019 spet vložil pritožbo, ki jo je prvostopno sodišče z izpodbijanim sklepom z dne 22. 1. 2020 ponovno zavrglo.

2. Zoper ta sklep je tožeča stranka ponovno vložila laično pritožbo. Zahteva vpogled in upoštevanje njegove dokumentacije, katero bi moralo sodišče upoštevati pri oblikovanju pokojninske osnove in odločiti, da je upravičen do višje pokojnine. Opozarja na nezakonitosti tožene stranke, katere sodišče s takšnim odločanjem podpira. Če bi sodišče upoštevalo njegovo dokumentacijo in mu priznalo višjo pokojnino, ne bi sodišča obremenjeval z novimi in novimi pritožbami.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo skladno s pritožbenimi navedbami in upoštevajoč 366. člen Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) v obsegu iz drugega odstavka 350. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je o podanem procesnem dejanskem stanju pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni kršilo procesnih določb, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti.

5. Skladno z določilom prvega odstavka 333. člena ZPP, ki se na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami, v nadaljevanju ZDSS-1) uporablja v postopku pred delovnimi in socialnimi sodišči, je pritožba kot pravno sredstvo dovoljena le zoper sodbo sodišča prve stopnje. To zagotavlja tudi 25. člen Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91-1 s spremembami). Zoper sodbo sodišča druge stopnje stranka ne more vložiti pritožbe, so pa dovoljena še izredna pravna sredstva.

6. Pritožbeno sodišče je že v sklepu Psp 148/2019 z dne 22. 9. 2019 opozorilo, da zoper sodno odločbo sodišča druge stopnje pritožba ni dovoljena. Nedovoljena pritožba pa se zavrže (prvi odstavek 343. člena ZPP) in takšno procesno dejanje je v obravnavani zadevi ponovno podano. Upoštevajoč zgoraj povzeto časovno dinamiko v predmetnem socialnem sporu je ugotoviti, da je tožeča stranka, ne glede na že prej podana pojasnila ponovno vložila pritožbo zoper odločitev druge stopnje dne 22. 8. 2019.1 Ko je odločba pravnomočna, jo je mogoče izpodbijati zgolj z izrednimi pravnimi sredstvi, za katera morajo biti izpolnjeni točno določeni zakonski razlogi. Vendar je tudi glede teh sodišče ugotovilo, da so v obravnavani zadevi že zamujena. Slednje pa je za rešitev pritožbene zadeve tudi edino odločilno. Obravnavana pritožba namreč ni dovoljena in je posledično z izpodbijanim sklepom zakonito zavržena.

7. Res je, da ima vsaka stranka pravico do pravnega sredstva, vendar morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji. Za sleherno aktivacijo pritožbenega sodišča, mora imeti stranka pravovarstveno potrebo. Pritožbena pravovarstvena potreba2 je zato procesna predpostavka brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. Pomeni, da ima pravico do pritožbe samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena prinesla konkretno in neposredno pravno korist. V predmetni zadevi je bilo ugotovljeno, da je bila sodba, s katero je sodišče odločilo o zahtevku tožeče stranke že pravnomočna 14. 3. 2019 in si tožeča stranka z vlaganjem pritožb, ki niso več dopustne, svojega pravnega položaja ne bi mogla izboljšati.3

8. Glede pritožbenih navedb, da bo ne glede na pravnomočnost tožeča stranka vlagala pritožbe, dokler ji ne bo sodišče ugodilo in upoštevalo njene dokumentacije pri izračunu pokojnine, sodišče ugotavlja, da je bila tožeča stranka v sklepu z dne 22. 1. 2020 opozorjena, da si mora sodišče skladno s prvim odstavkom 11. člena ZPP prizadevati, da opravi postopek brez zavlačevanja, s čim manjšimi stroški, brez zlorabe pravic, ki jih imajo stranke v postopku. V ta namen lahko sodišče skladno z drugim odstavkom 11. člena ZPP izreče denarno kazen ali druge ukrepe določene s tem zakonom, da tožeči stranki onemogoča zlorabo procesnih pravic.

9. Stranki lahko očitamo zlorabo procesnih pravic, če se zaveda protipravnosti svojega procesnega ravnanja, pa kljub temu tako ravna (hote ali vsaj s privolitvijo v posledice tega ravnanja). Tožeča stranka je bila, zaradi svojega ravnanja, že opozorjena na možnost stroškovne sankcije v primeru zlorabe procesnih pravic. V primeru določb o kaznovanju ni smisel v kaznovanju, pač pa v izvajanju disciplinskih pooblastil. Glede na izkazana opozorila sodišča na neustreznost tožnikovega ravnanja tako v obrazložitvah sklepov sodišča prve in druge stopnje, bo prvostopno sodišče lahko v prihodnje ukrepalo skladno z obrazložitvijo, ki jo je podalo v 5. točki sklepa z dne 22. 1. 2020. 10. Na podlagi predhodno obrazloženega je bilo potrebno na temelju 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep. Ostale pritožbene navedbe glede same vsebine spora pa so za pritožbeno rešitev zadeve nerelevantne.

1 Tožeči stranki je bilo že večkrat razumljivo obrazloženo, da odločitve višjega sodišča ni mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi (s pritožbo). Sodišče je tudi pojasnilo, da je z novelo ZPP-E (Ur. l. RS, št. 10/2017) skladno s 357.a členom ZPP sicer dovoljena pritožba zoper sklep drugostopenjskega sodišča, vendar le v primeru, da drugostopenjsko sodišče s sklepom razveljavi sodbo in vrne zadevo sodišču prve stopnje, pri čemer pa v obravnavanem primeru ne gre za takšen primer. Ne glede na to določilo pa se v predmetni zadevi postopek pričel pred uporabo novele ZPP-E 14. 9. 2017, to je vložena je bila 15. 2. 2017, kar glede na določilo 125. člena ZPP in se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe tega zakona konča po določbah dosedaj veljavnega zakona. 2 Pravni interes za pritožbo. 3 Komentar k členu 343 ZPP, 3. knjiga, GV Založba, Ude Lojze in ostali, 2009.