Jedro

Dolžnik je upniku poplačal vse terjatve, ki so bile predmet izvršbe v trenutku zadnjega plačila.Vložitev predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom v trenutku njegove vložitve ni bila potrebna za izvršbo, posledično pa dolžnik upniku tudi ni dolžan povrniti stroškov, ki so mu v zvezi s tem nastali.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da se upnikov predlog za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov z dne 24. 5. 2021 zavrne.

II. Upnik mora dolžniku v roku 8 dni od vročitve tega sklepa povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 33,00 EUR.

III. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu upnika za nadaljevanje izvršilnega postopka in izvršbo, dovoljeno s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 25954/2021 z dne 23. 4. 2021, ki je postal pravnomočen in izvršljiv dne 7. 5. 2021, nadaljevalo z novim izvršilnim sredstvom – izvršbo na nepremičnini k.o. X parcela A in k.o. X parcela B, obe v lasti dolžnika do 1/1 celote (I. točka izreka). Nadalje je dolžniku naložilo, da upniku v roku 8 dni povrne nadaljnje izvršilne stroške v višini 141,99 EUR (II. točka izreka) in odločilo, da upnik pristopi k že začeti izvršbi, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Slovenski Bistrici pod opr. št. I 112/2020 (III. točka izreka).

2. Zoper odločitev v II. točki izreka se je pravočasno pritožil dolžnik in smiselno predlagal, da pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da upnikov predlog za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov zavrne, upniku pa naloži, da dolžniku povrne njegove pritožbene stroške. Navedel je, da je odločitev sodišča prve stopnje v nasprotju s petim odstavkom 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), saj stroški predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom niso stroški, ki bi bili potrebni za izvršbo. Upnik je v predlogu z dne 24. 5. 2021 zamolčal, da mu je dolžnik 5. 5. 2021 nakazal znesek 111,00 EUR, s katerim je plačal komunalne storitve od januarja, pri čemer je na plačilnem nalogu specificiral, kaj plačuje, upnik pa je v predmetni zadevi zahteval izterjavo neplačanih računov za komunalne storitve od januarja 2021 do vključno aprila 2021. Upnik je tudi zamolčal, da je dolžnik 12. 5. 2021 nakazal še znesek 150,00 EUR, s katerim je plačal stroške po sklepu VL 25954/2021, kar izhaja iz odrezka plačilnega naloga. S plačiloma z dne 5. 5. 2021 in 12. 5. 2021 je bil dolg iz naslova komunalnih storitev od januarja 2021 in priznanih izvršilnih stroškov v celoti poplačan, do 12. 5. 2021 niso nastali nobeni dodatni izvršilni stroški, dolžnik pa je plačal še 33,59 EUR več, kot je bilo potrebno. Rubež premičnin dolžnika dne 17. 5. 2021 je bil za izvršbo nepotreben, upnik pa o poplačilu ni obvestil izvršitelja in je povsem neutemeljeno povzročil nadaljnje izvršilne stroške rubeža v višini 145,78 EUR, ki jih je sodišče priznalo. Upnik je imel do 24. 5. 2021, ko je predlagal nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, več kot dovolj časa in možnosti, da sodišču predlaga umik izvršbe zaradi poplačila, ki je bilo izvedeno izven postopka, česar pa ni storil, ampak je 24. 5. 2021 vložil predlog za razširitev izvršbe in zahteval povrnitev stroškov. Ti stroški pa zaradi predhodnega poplačila dolga za izvršbo niso bili potrebni, zato jih sodišče z izpodbijanim sklepom upniku ne bi smelo priznati.

3. Upnik je v odgovoru na pritožbo pojasnil, da je zoper dolžnika vodil dva izvršilna postopka. 23. 11. 2020 je tako vložil predlog za izvršbo zaradi izterjave terjatev po zapadlih neplačanih računih za komunalne storitve za obdobje od 1. 8. 2020 do 31. 10. 2020 v skupnem znesku 77,60 EUR, sodišče pa je izvršbo za izterjavo teh terjatev dovolilo s sklepom VL 105847/2020 z dne 16. 12. 2020, s katerim je upniku priznalo tudi nadaljnje izvršilne stroške v znesku 147,20 EUR. 22. 4. 2021 je upnik vložil tudi predlog za izvršbo zaradi izterjave terjatev po zapadlih in neplačanih računih za komunalne storitve za obdobje od 1. 1. 2021 do 31. 3. 2021 v skupnem znesku 79,14 EUR. Izvršbo za izterjavo teh terjatev pa je sodišče dovolilo s sklepom o izvršbi VL 25954/2021 z dne 23. 4. 2021, s katerim je upniku priznalo tudi nadaljnje izvršilne stroške v znesku 147,20 EUR. Upnik je nadalje obrazložil, kako je na račun terjatev, ki so predmet izterjave v zadevah VL 105847/2020 in VL 25954/2021, upošteval prejeta delna plačila dolžnika. V zvezi s plačili, ki jih je upošteval na račun terjatev v zadevi VL 25954/2021, je navedel, da je dolžnik 5. 5. 2021 plačal 111,00 EUR, to plačilo pa je na položnici navedel pod identičnimi podatki, kot pri položnici za mesec januar 2021 (KSB-KS-21000073, sklic 4102597449027) v znesku 14,69 EUR, ki je predmet izvršbe v zadevi VL 25954/2021. Upnik je zato s tem plačilom zaprl 14,69 EUR izvršilnih stroškov po sklepu o izvršbi v zadevi VL 25954/2021, z razliko od plačanega zneska, to je 96,31 EUR, pa je zaprl celotne stroške izvršilnega postopka v znesku 82,40 EUR, ki so bili še odprti po sklepu o izvršbi v zadevi VL 105847/2020 in delno stroške izvršitelja, nastale z rubežem dne 3. 5. 2021 v višini 28,60 EUR, ki so bili priznani s sklepom VL 105847/2020 z dne 3. 6. 2021. S plačilom 150,00 EUR dne 12. 5. 2021, pri katerem je dolžnik navedel sklic za izvršbo v zadevi VL 25954/2021, pa je dolžnik v celoti poravnal stroške po sklepu o izvršbi v navedeni zadevi v znesku 132,51 EUR (delno v znesku 14,69 EUR so bili poravnani že 5. 5. 2021) in delno glavnico v znesku 17,49 EUR. 17. 5. 2021 je izvršitelj v izvršilnem postopku VL 25954/2021 opravil rubež premičnin in so upniku nastali nadaljnji izvršilni stroški v višini 145,78 EUR. Po izračunih upnika je bila v obravnavani izvršilni zadevi VL 25954/2021 na dan vložitve predloga za izvršbo z novim izvršilnim sredstvom upnikova terjatev še vedno odprta za glavnico 61,65 EUR v zadevi VL 25954/2021 z zamudnimi obrestmi ter 145,78 EUR stroškov izvršitelja, tako da je bil predlog upnika za izvršbo z novim izvršilnim sredstvom utemeljen, posledično pa je sodišče prve stopnje upniku pravilno priznalo stroške, povezane z vložitvijo tega predloga.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je preizkusilo pravilnost izpodbijanega sklepa v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.

6. Kot v pritožbi utemeljeno izpostavlja dolžnik, je upnik do povrnitve stroškov izvršilnega postopka upravičen le, če so ti bili potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Stroške, ki jih je upnik imel z vložitvijo predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, je mogoče upoštevati kot potrebne za izvršbo, če je bil takrat, ko je upnik takšen predlog vložil, predlog dejansko potreben za dosego poplačila terjatve, ki je bila predmet izvršbe. Če je bila upnikova terjatev ob vložitvi predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom že poplačana, stroškov, ki jih je imel s predlogom, ni mogoče šteti kot potrebnih za izvršbo, četudi postopek izvršbe še ni bil ustavljen in so bili formalno izpolnjeni pogoji za dovolitev izvršbe z novim sredstvom izvršbe iz tretjega odstavka 34. člena ZIZ.

7. V obravnavani zadevi je dolžnik v pritožbi zatrjeval, da je z nakaziloma 111,00 EUR z dne 5. 5. 2021 in 150,00 EUR z dne 12. 5. 2021 v celoti poplačal terjatev, ki je bila predmet izvršbe. Upnik, ki je prejem teh nakazil sicer potrdil, pa je trdil, da je bil s plačilom 111,00 EUR poplačan le del stroškov, odmerjenih s sklepom o izvršbi, in sicer v višini 14,69 EUR, s preostankom pa so se delno poplačale terjatve, ki so predmet izvršbe v zadevi VL 105847/2020, in da tudi s plačilom 150,00 EUR terjatev upnika v zadevi VL 25954/2010 ni bila v celoti poplačana. Sodišče takšnemu stališču upnika ni sledilo.

8. V primeru, kot je obravnavani, ko glavnico predstavlja več neplačanih računov z različnimi datumi zapadlosti, ki jih upnik skupaj z zakonskimi zamudnimi obresti od zapadlosti do plačila ter izvršilnimi stroški sočasno izterjuje v dveh izvršilnih postopkih, je glede vprašanja, katera obveznost se izpolnjuje s posameznim dolžnikovim plačilom, treba uporabiti pravila Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) o vrstnem redu vračunanja izpolnitve. Prvi odstavek 287. člena OZ določa, da če je med istimi osebami več istovrstnih obveznosti, pa tisto, kar dolžnik izpolni, ne zadostuje, da bi se mogle vse poravnati, potem se, če se o tem nista sporazumela upnik in dolžnik, obveznosti vračunajo po istem vrstnem redu, ki ga določi dolžnik najpozneje ob izpolnitvi. Skladno z 288. členom OZ pa velja, da se, če dolžnik dolguje poleg glavnice tudi obresti in stroške, ti vračunajo tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica.

9. Kot izhaja iz plačilnega naloga z dne 5. 5. 2021, ki ga je predložil dolžnik, je dolžnik kot namen plačila zneska 111,00 EUR navedel „plačilo komunalnih storitev od januarja“ in sklic 4102597449027, ki po navedbi upnika ustreza sklicu na položnici za mesec januar 2021 (KSB-KS-21000073), izdani za znesek 14,69 EUR, ki je predmet izvršbe v zadevi VL 25954/2021. Glede na navedbe dolžnika na plačilnem nalogu tako sicer res ni povsem jasno, ali je dolžnik s plačilom 111,00 EUR nameraval plačati terjatve iz naslova komunalnih storitev za mesec januar, vezane na položnico, s katero je bil obračunan znesek 14,69 EUR, ali pa terjatve iz naslova komunalnih storitev od meseca januarja 2021 dalje. Ne glede na to pa upnik v citiranih določbah OZ v nobenem od teh primerov ni imel podlage, da bi plačilo 111,00 EUR upošteval le na račun dela izvršilnih stroškov, odmerjenih s sklepom o izvršbi VL 25954/2021 v višini 14,69 EUR, preostanek pa na račun terjatev, ki jih izterjuje v zadevi VL 105847/2020. Ker je dolžnik v trenutku plačila v zadevi VL 25954/2021, katere predmet je bila tudi izterjava terjatve za plačilo komunalnih storitev za januar 2021, dolgoval tudi s to terjatvijo povezane stroške, ki so bili s sklepom o izvršbi z dne 23. 4. 2021 (ki je bil dolžniku vročen 28. 4. 2021) odmerjeni v višini 147,20 EUR, je treba celotno plačilo 111,00 EUR skladno z 288. členom OZ v prvi vrsti upoštevati na račun teh stroškov, ki so po delnem plačilu ostali neporavnani v višini 36,20 EUR. S plačilom 150,00 EUR dne 12. 5. 2021, v zvezi s katerim je dolžnik (kot izhaja iz predloženega plačilnega naloga in kot priznava tudi upnik) izrecno navedel, da se nanaša na zadevo VL 25954/2021, pa so bile nato poplačane še zakonske zamudne obresti od preostanka stroškov (tj. od zneska 36,20 EUR), ki so od 7. 4. 2021 do 12. 5. 2021 natekle v višini 0,05 EUR1, preostanek stroškov v višini 36,20 EUR, do vključno 12. 5. 2021 natekle zamudne obresti od izterjevanih glavnic (skupaj 0,89 EUR) in celotne glavnice v skupni višini 79,14 EUR. Druge terjatve na dan zadnjega plačila, 12. 5. 2021, (še) niso bile predmet izvršbe, in sicer tudi ne terjatev iz naslova stroškov izvršitelja, ki jih je upnik (po 17. 5. 2021 opravljenem rubežu) priglasil 27. 5. 2021. 10. Glede na obrazloženo drži, da je dolžnik z nakaziloma 5. 5. 2021 in 12. 5. 2021 upniku poplačal vse terjatve, ki so bile predmet izvršbe v trenutku zadnjega plačila, prav tako pa tudi 24. 5. 2021, ko je upnik vložil predlog za dovolitev izvršbe na nepremičnine. Tako je utemeljena tudi pritožbena navedba dolžnika, da vložitev predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom v trenutku njegove vložitve ni bila potrebna za izvršbo, posledično pa dolžnik upniku tudi ni dolžan povrniti stroškov, ki so mu v zvezi s tem nastali.

11. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje, pri izdaji katerega je sodišče prve stopnje (ki v trenutku izdaje sklepa z dolžnikovimi plačili še ni bilo seznanjeno) izhajalo iz zmotne ugotovitve, da so bili upnikovi stroški predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom potrebni za izvršbo, spremenilo tako, da je upnikov zahtevek za povrnitev teh stroškov zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo tudi o pritožbenih stroških. Upnik, ki je z vlogo z dne 24. 5. 2021 od dolžnika neutemeljeno zahteval povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov, je dolžniku stroške obravnavane utemeljene pritožbe neutemeljeno povzročil, zaradi česar mu jih je dolžan povrniti (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Sodišče je dolžniku priznalo priglašene stroške sodne takse v višini 33,00 EUR. Zakonskih zamudnih obresti dolžnik ni zahteval. 13. Upnik, ki v pritožbenem postopku ni uspel in njegovi pritožbeni stroški niso bili potrebni za postopek (peti odstavek 38. člena ZIZ), pa mora svoje pritožbene stroške kriti sam.

1 Sodišče je obračun obresti opravilo s pomočjo programa za izračun zakonskih zamudnih obresti, dostopnega na spletni strani Vrhovnega sodišča RS - www.sodisce.si.