Jedro

Glede na določbe Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o plačilih staršev z programe v vrtcih bi morala tožena stranka upoštevati letni dohodek družine iz preteklega koledarskega leta.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) ugodilo tožničini tožbi, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 12.3.1999 in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. Z navedeno odločbo je tožena stranka v izvrševanju sodbe Upravnega sodišča RS, št. U 612/97-9 z dne 8.10.1998 spremenila odločbo Občinske uprave B. z dne 8.1.1997 tako, da se je tožnici določilo plačilo v višini 50% cene programa vrtca, kar predstavlja plačilo iz 5. plačilnega razreda in velja od 1.1.1997 dalje.

Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi navaja, da je bila odločba tožene stranke izdana v izvrševanju njegove prej navedene sodbe, s katero je toženi stranki naložilo, da mora pri ponovnem odločanju upoštevati Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 1/98, v nadaljevanju: pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika).

Tožena stranka zatrjuje, da je pri svoji odločitvi upoštevala določbe pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika, vendar iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov to ni razvidno. Pri določitvi plačila za program vrtca je upoštevala dohodke družine za leto 1997, kar pa ni pravilno, saj bi morala upoštevati dohodke iz leta 1996, na kar tožnica v tožbi utemeljeno opozarja. Po spremenjenem 4. členu pravilnika se mesečni dohodek na družinskega člana izračuna iz letnega dohodka družine. Letni dohodek družine je vsota vseh dohodkov in prejemkov, ki so jih družinski člani prejeli v preteklem koledarskem letu in so viri dohodnine, kot tudi osebni prejemki, ki niso obdavčljivi, prejeti v obdobju preteklega koledarskega leta, razen dohodkov, ki so izrecno navedeni v tem členu. Ob takšni materialni določbi in nespornem dejstvu, da gre za ugotavljanje višine plačila za program vrtca za leto 1997 bi torej morala tožena stranka kot osnovo za določitev plačila programa vrtca upoštevati dohodek družine v letu 1996. Za določitev plačila se upošteva mesečni bruto dohodek družine v preteklem letu, kar je tožena stranka pravilno ugotovila, napačno pa se tožena stranka sklicuje na spremenjeni 3. odstavek 10. člena, ki v primeru, ko starši v koledarskem letu, za katerega se ugotavlja letni dohodek družine niso bili v delovnem razmerju vseh 12 mesecev, se za določitev plačila upoštevajo vsi dohodki, ki izvirajo iz odločbe o dohodnini, razen plač in denarnih nadomestil za čas brezposelnosti. Tem dohodkom se prišteje povprečna letna plača staršev, izračunana na podlagi njihovih plač iz tekočega leta, znižana za odstotek rasti povprečne mesečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji glede na preteklo koledarsko leto. V tej določbi je določena izjema od splošnega pravila, da se kot letni dohodek družine upošteva vsota vseh dohodkov in prejemkov, ki so jih družinski člani prejeli v preteklem koledarskem letu, v primeru, ko eden od staršev ali oba straša v preteklem letu nista bila v delovnem razmerju vseh 12 mesecev. V obravnavanem primeru A.K. v letu 1996 ni bil vseh 12 mesecev v delovnem razmerju, kar pomeni, da bi morala tožena stranka za njega upoštevati spremenjeni 3. odstavek 10. člena pravilnika ter zanj ugotoviti dohodke po navedeni določbi. Za V.K. pa upoštevati letne dohodke v letu 1996 na podlagi verodostojnih dokazil, kot so odločba o dohodnini za leto 1996 ter morebitni drugi dohodki ter na ta način določiti višino plačila za program vrtca. Ob tem sodišče opozarja, da iz odločbe ni razvidno, kateri zneski so bili uporabljeni pri določitvi plačila, zato je tožena stranka kršila 209. člen ZUP/86, saj odločba ni obrazložena in je ni mogoče preizkusiti, na kar tudi pravilno opozarja tožnica v tožbi.

Tožena stranka v pritožbi navaja, da je pri določitvi plačila upoštevala dohodek družine iz tekočega leta, to je iz leta 1997 zato, ker 12. člen pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih določa, da je potrebno pri določitvi plačila upoštevati tekoče dohodke družine, če se viri in višina dohodkov oziroma socialne razmere v družini med letom bistveno spremenijo. V.K. je spremenila službo in v letu 1997 prejemala drugačno plačo, zato je bil zanjo pri plačilu upoštevan 12. člen pravilnika. Meni, da tožnica neupravičeno zahteva izračun plačila na podlagi dohodkov iz leta 1996. Ravno tako se ne strinja s tem, da se pri določitvi plačila upošteva predpis za nazaj. Plačilo se določa za obdobje od 1.1.1997 do 1.9.1997. V tem času je veljal Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 44/96, v nadaljevanju: pravilnik), pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika pa je pričel veljati šele 1.1.1998, ko je bil otrok, za katerega se določa plačilo, že v šoli.

Tožnica v odgovoru na pritožbo navaja, da je službo zamenjala v marcu leta 1996 in ne v letu 1997 kot napačno navaja tožena stranka. Toženo stranko ne smejo v tem postopku zanimati njeni in moževi dohodki, prejeti po juniju 1997, ko otrok ni bil več v vrtcu. Odločba, ki jo je izdala tožena stranka, pa naj bi temeljila, čeprav to iz same odločbe ni razvidno, na dohodninskih odločbah za leto 1997. Tožena stranka s pritožbo dokazuje, da veljavnih pravilnikov ne spoštuje, ravno tako ne sodbe upravnega sodišča. Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje pravilno odločilo in za svojo odločitev navedlo pravilne razloge. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, da je izpodbijano odločbo tožene stranke zaradi bistvene kršitve pravil postopka odpravilo. Iz odločbe tožene stranke namreč ni jasno razvidno, kateri zneski so bili uporabljeni pri določitvi plačila tožnice za program v vrtcu, saj odločba ni obrazložena in je zaradi tega ni mogoče preizkusiti (209. člena ZUP/86).

Sodišče prve stopnje je predmetno zadevo zaradi bistvene kršitve pravil postopka toženi stranki že enkrat vrnilo v ponovni postopek. Obenem jo je opozorilo, da mora pri ponovnem odločanju upoštevati pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika, kar pa iz izpodbijane odločbe ni razvidno. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, je tožena stranka pri določitvi plačila za program vrtca upoštevala dohodek družine K. za leto 1997, čeprav bi glede na določbe spremenjenega 4. člena pravilnika (2. člen pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika) morala upoštevati letni dohodek družine iz leta 1996. Sodišče prve stopnje je dalo toženi stranki tudi pravilen napotek, da mora pri ponovnem odločanju za A.K. (ki v letu 1996 ni bil vseh 12 mesecev v delovnem razmerju) ugotoviti njegove dohodke po spremenjenem 3. odstavku 10. člena pravilnika (7. člen pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika), za V.K. pa njene dohodke (dohodnino) iz leta 1996. Neutemeljen je pritožbeni ugovor, da bi moral biti za V.K., ki naj bi po navedbah tožene stranke zamenjala službo v letu 1997, pri določitvi plačila upoštevan 12. člen pravilnika. Uporaba 12. člena pravilnika je namreč odvisna od sprememb, ki pa v danem primeru niso bile ugotovljene.

V zvezi s pritožbenim ugovorom, oziroma nestrinjanjem tožene stranke o retroaktivni uporabi pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika, pa pritožbeno sodišče pripominja, da tožena stranka napačno razume odločbo ustavnega sodišča, št. U-I-330/96 z dne 11.6.1997, s katero je bil razveljavljen 4. in 5. odstavek 3. člena, 5. člen in še del 4. odstavka 22. člena pravilnika. Po določbi 44. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) se namreč zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Ta določba se smiselno uporablja tudi v primerih, ko ustavno sodišče razveljavi protiustavne ali nezakonite podzakonske predpise ali splošne akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil (3. odstavek 45. člena ZUstS). Navedene razveljavljene določbe pravilnika, torej ne morejo biti več pravna podlaga pri odločanju o obravnavani zadevi, saj o tej zadevi na dan, ko je ravzeljavitev začela učinkovati (31.12.1997), še ni bilo pravnomočno odločeno. Zato se razveljavljene določbe pravilnika ne morejo uporabiti, ampak je treba uporabiti določbe pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.