Jedro

Ker tožnik zahteva dodelitev brezplačne pravne pomoči v zadevi, ki je zastarala, očitno ni nobenih izgledov, da bi z zahtevkom uspel in zato ni razumno sprožiti postopka. Zato ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, saj ni podan objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 8.12.2004 (1. točka izreka), tožnika pa je oprostilo plačila sodnih taks (2. točka izreka). Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila, da se zavrne tožnikova prošnja za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči za vložitev izrednega pravnega sredstva - obnove postopka v pravdni zadevi, ki je tekla pred Okrožnim sodiščem v Mariboru. Ugotovila je, da ni izpolnjen vsebinski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki ga določa 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ker ni izkazan verjetni izgled za uspeh v predvidenem postopku.

Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijane sodbe pojasnilo, pod kakšnimi pogoji je po določbah ZBPP mogoče ugoditi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik izpolnjuje tako imenovani finančni pogoj, ne pa tudi pogoja iz 24. člena navedenega zakona, ker ni izkazan verjetni izgled za uspeh tožnikove zahteve za obnovo pravnomočno končanega postopka. V pravnomočno končani zadevi, ki je tekla pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, je bil zavrnjen tožnikov zahtevek za plačilo odškodnine proti toženi stranki A. zavarovalni družbi d.d. Zahtevek je bil zavrnjen zato, ker je bilo ugotovljeno, da ni utrpel nezgode v smislu Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje, obenem pa je bilo ugotovljeno, da je njegov tožbeni zahtevek zastaral, saj je tožbo vložil po preteku triletnega zastaralnega roka. Tožnik je kot nov dokaz, s katerim v obnovljenem postopku želi doseči izdajo zanj ugodnejše odločbe, priložil sodbo Delovnega in socialnega sodišča z dne 8.10.2004, s katero je bil zavrnjen njegov tožbeni zahtevek za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica bolezni in poškodbe izven dela. Iz obrazložitve te sodbe izhaja, da je tožnikovo zdravstveno stanje posledica različnih bolezenskih stanj, navedenih v obširni medicinski dokumentaciji, ni pa bilo mogoče v tem postopku ugotoviti telesne okvare na podlagi določb Zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju. Zato sodišče v tem postopku tudi ni presojalo zatrjevanih razlogov v zvezi z nastankom telesnih okvar. Vse to izkazuje, da tožnikova zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.

Tožnik v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zavzelo stališče, da tožnik s predlogom za obnovo postopka ne more uspeti, ker na podlagi medicinske dokumentacije ne bi mogel doseči zanj ugodnejšo rešitev. Zmotno je tudi stališče, da je tožnikov zahtevek zoper zavarovalnico zastaral. Vtoževana je bila obveznost, ki jo je zavarovalnica prevzela na podlagi zavarovalne pogodbe in ker gre za pogodbeno obveznost, velja 5-letni zastaralni rok. Na tej podlagi je bilo zmotno ugotovljeno, da ni izkazan objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Napačna je tudi presoja, da tožnik na podlagi predložene medicinske dokumentacije ne bi mogel uspeti v pravdi. Kvalifikacija bolezni, ki je bila ugotovljena po pravnomočnosti sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru, je strokovno vprašanje. Sodišče prve stopnje ne razpolaga s strokovnim znanjem, da bi lahko opravilo pravno kvalifikacijo bolezni in na podlagi tega presodilo, ali lahko tožeča stranka uspe v pravdi zoper zavarovalnico. O tem lahko odloči samo izvedenec medicinske stroke. Zato je tudi glede tega sodišče prve stopnje posledično zmotno uporabilo materialno pravo. Tožnik predlaga tudi oprostitev plačila sodnih taks.

Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

Pritožba ni utemeljena.

Uveljavljani pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje utemeljeno pritrdilo odločitvi tožene stranke in je za svojo odločitev navedlo tudi pravilne razloge, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja in jih zato ne ponavlja. Pravilna je ugotovitev, da tožnik ne izpolnjuje tako imenovanega postopkovnega pogoja iz 24. člena ZBPP, to je pogoja, ki se nanaša na postopek, v zvezi s katerim se prosi za brezplačno pravno pomoč. Dejstvo, da je bil tožnikov zahtevek v pravdi pred Okrožnim sodiščem v Mariboru med drugim zavrnjen tudi zaradi zastaranja, je bilo ugotovljeno s pravnomočno sodbo, ki je bila potrjena tudi v pritožbenem postopku. Zato tožnik ne more izpodbijati v tem sporu te ugotovitve s trditvijo, da je veljal za zastaranje njegove terjatve petletni zastaralni rok. Že to dejstvo zadostuje za presojo, da predloženi dokazi, s katerimi želi tožnik doseči obnovitev pravnomočno končanega postopka, ne izkazujejo nobene verjetnosti, da bi na tej podlagi lahko dosegel izdajo zanj ugodnejše odločbe. Vprašanje zastaranja je pravno vprašanje in tudi v primeru, če bi bilo materialno pravo v postopku pred Okrožnim sodiščem v Mariboru zmotno in napačno uporabljeno, ni možna obnova postopka, ki je bil končan s pravnomočno sodno odločbo, iz razlogov nepravilne uporabe materialnega prava. Zato je ta pritožbeni ugovor neutemeljen.

Tožnika je sodišče prve stopnje oprostilo plačila sodnih taks in ker velja taksna oprostitev za vsa dejanja v postopku za naprej, pritožbeno sodišče o predlagani taksni oprostitvi za pritožbo ni odločalo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo izpodbijano sodbo (73. člen ZUS).