Jedro

Revizija zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljena.

Izrek

Revizija tožene F.S. se zavrže. Revizija tožene T.S. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženki T.S. naložilo, da mora plačati tožniku tolarsko protivrednost zneska 5.000 DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije, veljavnem na dan plačila, z obrestmi, kot se priznavajo za vpogledne devizne bančne vloge pri NLB, Banka Domžale d.d. in sicer od 31.8.1994 dalje do plačila. V ostalem je tožbeni zahtevek proti toženki T.S. zavrnilo, v celoti pa je zavrnilo tožbeni zahtevek proti toženki F.S. Pritožbi tožnika in toženke T.S. je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeni in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka - kot vlagateljici sta navedeni obe toženki - revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava s predlogom na njeno razveljavitev ter razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve v novo sojenje. Sodišči nižje stopnje sta svojo odločitev zgradili na listini, ki ni verodostojna in glede katere se dokazi niso izvajali. Vsebina listka o višini dolga je sicer točna, vendar pa je toženka F.S., ko je plačala tožniku 2.000 DEM, s tem poravnala celotni dolgovani znesek v višini 7.000 DEM. Tožnik je po izplačilu zneska 2.000 DEM na listku potrdil, da je bil plačan zadnji obrok dolga, nato pa ga je toženki iztrgal ter navedeni del, ki je potrjeval celotno izplačilo, odrezal. Gre torej za falscificirano listino, ki jo sodišče upošteva kot pristno. O teh okoliščinah dokazi niso bili izvajani.

Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP, Zakona o pravdnem postopku - 1977).

Revizija tožene T.S. ni utemeljena, revizija tožene F.S. pa ni dovoljena.

Iz zapisa revizije sledi, da jo vlagata obe toženki, torej tudi tožena F.S., ki proti sodbi sodišča prve stopnje - zahtevek proti njej je bil namreč zavrnjen - niti ni vložila pritožbe. Revizijo pa je mogoče vložiti le proti pravnomočni sodbi, izdani na drugi stopnji (prvi odstavek 382. člena ZPP). V primeru tožene F.S. za tak primer ne gre, zato je revizijsko sodišče postopalo po določbi 392. člena ZPP in revizijo te toženke zavrglo.

V ostalem - glede tožene T.S. - pa v reviziji zatrjevanih nepravilnosti ni. Očitek bistvenih kršitev določb pravdnega postopka temelji na graji, da je sodbeni izrek grajen na neverodostojni listini, glede katere se potrebni dokazi niso izvajali (prvi odstavek 354. člena v zvezi s 7. členom ZPP). Tožniku je bilo očitano, da je zadolžnico, iz katere naj bi bilo razvidno, da je dolg poravnan, iztrgal iz rok tožene F.S. in jo priredil. Očitek je bil v postopku na nižjih stopnjah ustrezno obravnavan. Po pregledu listine in zaslišanju strank je sodišče prve stopnje ocenilo tožnikovo izpoved za verodostojno. Zadevo je presodilo celovito: od prenehanja skupne obratovalnice in njenega prevzema s strani tožene T.S., medsebojnega obračuna z ugotovitvijo toženkinega dolga in zapisom zadolžnice, do delne poravnave dolga in ugotovitve, da je še dolžni znesek enak vtoževanemu. Revizija pa iz opisanega konteksta iztrga le dogodek ob plačilu zneska 2.000 DEM in s tega stališča postavlja trditev o kršitvi določbe 7. člena ZPP. Izpodbijana sodba torej svojo dokazno oceno gradi na celotnem dogajanju med strankama in sporne listine dokazno ne ocenjuje iztrgano, temveč v povezavi z ostalimi dokazi. Zato uveljavljani revizijski razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka vsebinsko pomeni nestrinjanje z dokazno oceno, torej z ugotovljenim dejanskim stanjem. Zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 385. člena ZPP).

Trditev o zmotni uporabi materialnega prava v reviziji ni obrazložena. Revizijsko sodišče je zato v tej smeri sodbo sodišča druge stopnje preizkusilo po uradni dolžnosti (386. člen ZPP).

Ugotovilo je, da je sodba pravno pravilna. Toženka je tožniku svoj dolg po sporazumu priznala, plačala pa je le njegov del. Zadeva jo dolžnost, da izpolni svojo obveznost. Neutemeljeno revizijo je bilo treba zavrniti po določbi 393. člena ZPP.