Jedro

Presoja višine denarne odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi smrti matere.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje tako spremeni, da se pritožba tožene stranke proti odločitvi o plačilu odškodnine za nepremoženjsko škodo zavrne kot neutemeljena in v tem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Stroški revizijskega postopka so nadaljnji pravdni stroški.

Po ugoditvi reviziji se izrek sodbe sodišča prve stopnje glasi: " Tožena stranka Z. M., d. d. je dolžna plačati tožeči stranki 2.000.000 SIT z zamudnimi obrestmi od 3.6.1997 dalje do plačila, v 15 dneh, da ne bo izvršbe".

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki odškodnino v znesku 2,000.000 SIT z zamudnimi obrestmi od 3.6.1997 dalje do plačila, ji od 5.2.1995 dalje plačevati denarno rento v mesečnem znesku 16.000 SIT in ji povrniti 163.537 SIT stroškov postopka. Višji rentni zahtevek je zavrnilo, glede stroškov tožene stranke pa odločilo, da jih mora trpeti sama.

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo.

Odločitev o rentnem zahtevku in stroških postopka je razveljavilo in v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, odločitev o plačilu nepremoženjske škode pa je spremenilo in sicer tako, da je prisojeno odškodnino znižalo na 1,500.000 SIT z zamudnimi obrestmi od 3.6.1997 dalje do plačila. Odločilo je še, da bo o stroških pritožbenega postopka odločeno s končno sodbo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložila pravočasno revizijo tožeča stranka in uveljavljala revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Tožnik je v prometni nezgodi izgubil mater, kmalu zatem pa mu je umrl še oče. Zato je bil popolnoma izločen iz prejšnjega okolja, saj se je moral preseliti k babici v M. Zaradi smrti obeh staršev je bil prikrajšan za vso starševsko ljubezen in skrb. Izguba matere je tožnika zelo prizadela, oba starša pa je tožnik izgubil prav v obdobju, ko bi ju najbolj potreboval. Reviziji naj se ugodi, izpodbijana sodba pa tako spremeni, da bo ml. tožniku prisojenih iz naslova duševnih bolečin, ki jih trpi zaradi smrti matere, še 500.000 SIT.

V postopku, ki je bil opravljen po 390. členu zakona o pravdnem postopku (ZPP), tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

Revizija je utemeljena.

Če nekdo umre, lahko sodišče prisodi njegovim ožjim družinskim članom pravično denarno odškodnino za njihove duševne bolečine (1. odstavek 201. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Tudi pri odmeri odškodnine za tovrstno nepremoženjsko škodo pa je potrebno uporabiti kriterije, ki so določeni v 200. členu ZOR. Ti pa po presoji revizijskega sodišča, ob upoštevanju pravnoodločilnih dejstev, ki so bila ugotovljena v postopku pred sodiščema druge in prve stopnje, v izpodbijani drugostopni sodbi niso pravilno uporabljeni, zaradi česar ni materialnopravno pravilno znižanje odškodnine za 500.000 SIT.

Tožnik je izgubil mater, ko je bil star štirinajst let. Po ugotovitvah obeh sodišč je bil na mamo zelo navezan, njena izguba pa ga je močno pretresla in prizadela. V času, ko je bila družina še popolna, je vse probleme reševal v pogovorih z mamo, njej se je zaupal, predvsem mama pa mu je tudi pomagala pri reševanju šolskih problemov, učenju in razreševanju vseh drugih težav. Zato je bil ml. tožnik na mamo bistveno bolj navezan kot na očeta, ki pa je kmalu po materini smrti tudi umrl. Položaj, v katerem se je znašel komaj štirinajstletni tožnik, se je tako bistveno spremenil. V dobi odraščanja je izgubil osebo, ki ji je najbolj zaupal in ki jo je najbolj potreboval, ker pa mu je kmalu za mamo umrl še oče, je moral spremeniti tudi življenjsko okolje in se preseliti v drug kraj. Kot sta ugotovili obe sodišči, je mladoletni tožnik zelo duševno trpel, to duševno trpljenje (pa tudi preselitev k babici in sprememba življenjskega okolja) pa je imelo za posledico celo poslabšanje njegovega šolskega učnega uspeha. Vse navedene pravnoodločilne okoliščine je po presoji revizijskega sodišča sodišče prve stopnje pravno pravilno ovrednotilo in z odločitvijo, da predstavlja denarno zadoščenje v znesku 2,000.000 SIT pravično denarno odškodnino za tožnikove duševne bolečine, pravilno uporabilo materialno pravo. Zato je revizijsko sodišče reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo sodišča druge stopnje tako spremenilo, kot je razvidno iz izreka revizijske sodbe.

Zaradi delne razveljavitve sodbe sodišča prve stopnje in odločitve pritožbenega sodišča, da so nadaljnji pravdni stroški tudi stroški pritožbenega postopka, v dosedanjem postopku še ni bilo odločeno o stroških postopka. Zato je revizijsko sodišče odločilo, da so nadaljnji pravdni stroški tudi stroški, ki so tožeči stranki nastali zaradi vložene in v celoti uspešne revizije (166. člen ZPP).