Jedro

Iz določb ZFPPIPP izhaja, da so pravne posledice začetka stečajnega postopka nad odvetnikom strožje kot v primeru fizične osebe. Z dnem začetka osebnega stečaja nad odvetnikom namreč le-temu preneha status odvetnika, fizični osebi pa se s tem dnem le omeji poslovna sposobnost tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih poslov ali dejanj, ki se nanašajo na razpolaganje z njegovim premoženjem. Sodišče se zato strinja s tožnikom, da v konkretnem primeru zgolj dejstvo, da je v osebnem stečaju, ne pomeni, da tožnik ni poslovno sposoben za opravljanje nalog odvetniškega kandidata in je v posledici tožena stranka v izpodbijani odločbi, ki jo je oprla zgolj na dejstvo omejene poslovne sposobnosti, nepravilno in nepopolno ugotovila dejansko stanje.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se odločba Odvetniške zbornice številka 1653/2014 z dne 25. 8. 2014 odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Zahteva tožeče stranke za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila predlog tožnika za vpis v imenik odvetniških kandidatov pri Odvetniški zbornici Slovenije. Po citiranju 50. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv), v katerem je med pogoji za opravljanje kandidature določena tudi neomejena poslovna sposobnost, ob upoštevanju dejstva, da je tožnik zaradi postopka osebnega stečaja omejeno poslovno sposoben, toženka zaključuje, da tožnik ne izpolnjuje z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje odvetniške kandidature. Ker je dejansko stanje v celoti ugotovila na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je v prijavi navedel oziroma predložil tožnik, je odločbo izdala po skrajšanem postopku v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku.

Tožnik v tožbi navaja, da se ne strinja s stališčem toženke oziroma z razlago člena ZOdv o zahtevani popolni sposobnosti. Meni, da je takšna razlaga preozka in tudi v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije. V nadaljevanju s citiranjem prve točke 386. člena ZFPPIPP in s sklicevanjem na sodno prakso (VSL I Cp 340/03 z dne 19. 3. 2003 in VSL II Cp 122/2011 z dne 20. 6. 2012) utemeljuje trditev, da omejitev, po že navedenem členu ZFPPIPP, lahko sega le v njeno osebno premoženjsko sfero. Zato meni, da takšna omejitev poslovne sposobnosti ne more učinkovati na druge pravice posameznika. Po navajanju določb ZFPPIPP (7. člen, 389. člen in 389.b člen) tožnik razlaga namen zakonodajalca v zvezi z institutom osebnega stečaja, nad odvetnikom. Tožnik zatrjuje, da začetek osebnega stečaja nad prezadolženim odvetnikom ali odvetniško družbo, v sfero potrošnika ne vpliva, če vanj ne poseže OZS.

Tožnik meni, da predstavlja izpodbijana odločitev poseg v pravico do dela iz 49. člena Ustave. Protiustavno tolmačenje 2. alinee prvega odstavka 25. člena ZOdv pa po tožnikovem mnenju pomeni poseg v pravico iz 14. člena Ustave. S tem v zvezi se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-201/93-19 z dne 7. 3. 1996 in zatrjuje, da ni zakonske pravice, ki bi tožniku zaradi osebnega stečaja, lahko odvzela pravico do vpisa v imenik odvetniških kandidatov in s tem pravico do dela. Tak ukrep, je ob dejstvu, da opravljajo odvetniški kandidati enoletno kandidaturo in da delajo izključno v imenu in na račun odvetnika, tudi nesorazmeren.

Ob zatrjevanju, da je podal toženki popolno vlogo (dopolnjeno z izjavo) za vpis v imenik odvetniških kandidatov dne 13. 6. 2014 in da je toženka o njej odločila po skrajšanem postopku šele po njegovem pozivu za izdajo odločbe, sodišču predlaga, da o vpisu samo odloči. Meni, da bo le tako preprečena težko popravljiva škoda, ki mu zaradi izpodbijane odločbe že nastaja, saj glede na okoliščine v konkretnem primeru lahko sledi odpoved tožniku iz poslovnih razlogov.

Na podlagi navedenega sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in tožnika vpiše v imenik odvetniških kandidatov z dnem 4. 7. 2014. Podrejeno predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi in vrne toženki v ponoven postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov nastalih v tem upravnem sporu. Tožnik sodišču predlaga naj zaradi okoliščin, v katerih mu nastaja težko popravljiva škoda izda začasno odredbo, s katero naj za čas enega leta od dneva izdaje začasne odredbe odredi vpis tožnika v imenik odvetniških kandidatov.

Toženka, ki je sodišču predložila spis, se v odgovoru na predlog za izdajo začasne odredbe sklicuje na dejstvo, da je odvetništvo kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon. V ZOdv so prav zato določeni minimalni pogoji, ki jih mora izpolnjevati tudi tisti, ki želi postati odvetniški kandidat. Ker tisti, ki je v osebnem stečaju ni neomejeno poslovno sposoben (386. člen ZFPPIPP), tudi tožnik ne izpolnjuje pogoja določenega v 50. členu ZOdv.

Meni, da uspeh tožnika v tem upravnem sporu glede na navedeno ni verjeten. Zato je tudi njegov predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen. Ker bi tožnik kot odvetniški kandidat pridobil pravico opravljati odvetniški poklic v okviru opravil iz 2. člena ZOdv, je po mnenju toženke začasna odredba neprimerna tudi zaradi varstva javne koristi in koristi strank, ki bi jih tožnik v času začasne odredbe zastopal. Toženka sodišču predlaga naj, če bi tožniku zaradi izpodbijane odločbe nastala škoda, o tožbenem zahtevku prednostno odloči. Ne strinja se s tožbeno navedbo, da omejitev poslovne sposobnosti v osebnem stečaju ne more vplivati na opravljanje poklica. S tem v zvezi se sklicuje na stališče navedeno v sodbi tega sodišča III U 296/2013-13 z dne 21. 10. 2014 in zatrjuje, da so pogoji določeni v ZOdv za odvetnike in odvetniške kandidate enaki in da zato v zakonu ni podlage za drugačno obravnavano tistih, ki poklic opravljajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi.

V nadaljevanju navaja, da mora tisti, ki želi postati odvetniški kandidat poleg poslovne sposobnosti izpolnjevati tudi druge pogoje določene v 1. do 4. in 6. ter 7. točki prvega odstavka 25. člena ZOdv. Čeprav se toženka v izpodbijani odločbi do drugih predpisanih pogojev ni opredelila, meni, da tožnik tudi ni vreden zaupanja za opravljanje poklica (7. alinea prvega odstavka 25. člena ZOdv). Navaja, da o tem daje mnenje območni zbor odvetnikov (46. in 57. člen Statuta Odvetniške zbornice Slovenije - Statut). Po 59. členu Statuta pa je stečajni postopek razlog za izbris iz imenika odvetnikov tako zaradi omejitve poslovne sposobnosti, kot tudi zaradi nevrednosti zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica.

Sodišču predlaga, da glede na navedeno predlog za izdajo začasne odredbe zavrne in tožniku naloži plačilo stroškov postopka v znesku 20,00 EUR.

K točki I. izreka: Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je toženka zavrnila tožnikov predlog za vpis v imenik odvetniških kandidatov. Njena odločitev temelji na dejstvu, da je tožnik zaradi osebnega stečaja omejeno poslovno sposoben in zato po določbi 2. alinee prvega odstavka 25. člena ZOdv ne izpolnjuje pogojev, ki so za vpis v imenik Odvetniških kandidatov določeni v 50. členu ZOdv. S takšno utemeljitvijo se tožnik, ki meni, da omejitev poslovne sposobnosti po 386. členu ZFPPIPP, ne posega v poslovno sposobnost potrebno za opravljanje nalog odvetniškega kandidata, ne strinja.

Osebni stečaj ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Iz določb navedenega zakona izhaja, da so omejitve poslovne sposobnosti posebej urejene za stečajne dolžnike fizične osebe (386. člen) in posebej za osebni stečaj nad podjetnikom ali zasebnikom (387. člen). Med zasebnike pa spada po sedmem odstavku 7. člena ZFPPIPP tudi odvetnik. Že iz navedenih določb izhaja, da so pravne posledice začetka stečajnega postopka nad odvetnikom strožje. Z dnem začetka osebnega stečaja nad odvetnikom, le-temu preneha status odvetnika, fizični osebi pa se s tem dnem le omeji poslovna sposobnost tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih poslov ali dejanj, ki se nanašajo na razpolaganje z njegovim premoženjem.

Po presoji sodišča zato fizični osebi zaradi začetka osebnega stečaja niso omejene pravice, ki se ne nanašajo na premoženje, ki spada v stečajno maso. To pa pomeni, da omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - fizične osebe, na sklepanje pogodb o zaposlitvi in niti na pravice, ki jih ima kandidat za odvetnika, ne posegajo. Zato se niti posledic začetka stečajnega postopka nad fizično osebo, ki ni odvetnik, ne morejo enačiti s posledicami, ki jih ima po ZOdv stečajni postopek za odvetnika.

Sodišče se zato strinja s tožnikom, da v konkretnem primeru, zgolj dejstvo, da je tožnik v osebnem stečaju ne pomeni, da tožnik ni poslovno sposoben za opravljanje nalog odvetniškega kandidata. To pa pomeni, da tudi dejansko stanje glede pogojev, določenih za vpis odvetniškega kandidata v imenik OZS v 50. členu ZOdv, v izpodbijani odločbi nima podlage v že navedenih določbah ZFPPIPP in je zato nepravilno ugotovljeno.

Trditev toženke, da tožnik ne izpolnjuje niti drugih pogojev predpisanih za vpis v imenik odvetniških kandidatov v ZOdv in v Statutu odvetniške zbornice Slovenije, pa iz izpodbijane odločbe ne izhaja. Toženka v postopku izdaje izpodbijane odločbe drugih predpisanih pogojev sploh ni ugotavljala. Sklicevanje toženke na stališče v sodbi tega sodišča pa zaradi drugačnega dejanskega stanja in drugačnih omejitev, ki so za odvetnika določeni v ZFPPIPP, na odločanje o konkretni zadevi ne more vplivati.

Na podlagi navedenega sodišče ugotavlja, da dejansko stanje v izpodbijani odločbi, zaradi napačne uporabe ZFPPIPP in ZOdv, ni pravilno in popolno ugotovljeno. Zato je tožbi ugodilo in je izpodbijano odločbo odpravilo po 1. in 4. točki prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ker podatki zbrani v postopku ne dajejo zanesljive podlage za odločanje o vpisu tožnika v imenik odvetniških kandidatov, po presoji sodišča niso izpolnjeni pogoji, ki so za takšno odločanje določeni v 65. členu ZUS-1. Tožnikov tožbeni predlog v tem delu torej ni utemeljen. Zato sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 vrača zadevo toženki v ponoven postopek, da bo v skladu s četrtim odstavkom istega člena izdala nov upravni akt. K točki II. izreka: Sodišče je tožnikov zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo iz naslednjega razloga: Po 32. členu ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta ali uredi stanje glede spornega pravnega razmerja, do izdaje pravnomočne odločbe. Ker je sodišče s to sodbo, zoper katero po prvem odstavku 73. člena ZUS-1, pritožba ni dovoljena, pravnomočno odločilo v tem upravnem sporu, za izdajo začasne odredbe, ki jo zahteva tožnik je odpadla pravna podlaga za njeno izdajo.

O strokih postopka sodišče ni odločalo, ker jih tožnik, ki bi bil do njih po 25. členu ZUS-1 upravičen, ni specificiral.