Jedro

Zaradi zmotnega izhodišča, da je bila tožniku pravica do tedenskega počitka kršena že zato, ker znotraj istega koledarskega dneva ni imel 24 neprekinjenih ur počitka, sodišče ni ugotavljalo, ali je bil tožniku zagotovljen 24-urni neprekinjeni počitek v dveh zaporednih dnevih.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je naložilo toženki, da je dolžna tožniku v roku 8 dni plačati 2.836,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 11. 2016 do plačila. Višji tožbeni zahtevek (plačilo 788,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 11. 2016 do plačila) je zavrnilo. Odločilo je, da toženka sama krije svoje stroške postopka, tožniku pa je dolžna v roku 8 dni povrniti stroške postopka v znesku 586,94 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Toženka se pritožuje zoper ugodilni in stroškovni izrek sodbe iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče zavzelo zmotno stališče, da bi se moral tedenski počitek v evidencah beležiti pri obeh dnevih - glede na uro začetka in konca počitka. Sodišče ni upoštevalo izpovedi A.A., da gre pri evidencah za predpisan obrazec in same "oblike evidenc" ni mogel spreminjati, ter da so priprave na patruljo potekale med 18.00 in 18.30 uro, pri čemer so imeli pripadniki zagotovljen 24-urni počitek. Izpovedal je še, da pripadniki po večerji niso imeli nalog, bili so prosti do priprav, torej neprekinjeno 24 ur. Tudi iz izpovedi B.B. izhaja, da so bili pripadniki po večerji prosti, če niso imeli nočne patrulje. V evidencah je bil zaveden dan, v katerem je bil večino dneva zagotovljen tedenski počitek. Glede primopredaje 25. 5. 2014 in tedenskega treninga 5. 7. 2014 sodišče ni oblikovalo dokazne ocene, ki bi omogočala zaključek, da je tožnik na prosti dan pomagal pri primopredaji in se osebno udeležil treninga. Ugotovitev sodišča, da je bilo treba prešteti in pregledati vso opremo in da tožnik ni bil prost, je v nasprotju z izpovedjo A.A., ki je izpovedal, da se na prosti dan primopredaja ni izvajala. Dne 25. 5. 2014 je bil večini pripadnikov zagotovljen tedenski počitek, saj je primopredaja potekala že 4 dni. Do izpovedi B.B. in A.A., ki si glede priprav na usposabljanje (13. 7. in 26. 10. 2014) ter sestanka kolektiva (14. 11. 2014) povsem nasprotujeta, se sodišče ni opredelilo. Poudarja, da je tožnikov prvi neposredno nadrejeni A.A. izpovedal, da tožnik na prosti dan ni opravljal nobenih nalog. Sodišče je storilo bistveno kršitev določb postopka (8. člen ZPP).

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v navedeni določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Po prvem odstavku 156. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.) ima delavec v obdobju sedmih zaporednih dni, poleg pravice do dnevnega počitka iz prejšnjega člena (ta določa pravico do počitka med zaporednima delovnima dnevoma v nepretrganem trajanju najmanj 12 oziroma 11 ur), tudi pravico do počitka v trajanju najmanj 24 ur neprekinjenih ur. Pod pogoji iz drugega odstavka te zakonske določbe je mogoče delavcu zagotoviti tedenski počitek na kakšen drug dan v tednu, kot je bilo predvideno. Minimalno trajanje tedenskega počitka se sicer upošteva kot povprečje v obdobju štirinajstih zaporednih dni (tretji odstavek 156. člena ZDR-1). Drugi odstavek 97.f člena Zakona o obrambi (ZObr, Ur. l. RS, št. 82/1994 in nasl.) določa, da ima delavec praviloma med dvema zaporednima delovnima dnevoma pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 12 ur. V obdobju sedmih zaporednih dni ima poleg pravice do dnevnega počitka praviloma tudi pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur.

7. Iz teh določb izhaja obveznost delodajalca, da delavcu v obdobju sedmih (izjemoma štirinajstih) zaporednih dni poleg pravice do dnevnega počitka zagotovi tudi pravico do tedenskega počitka. To obveznost delodajalec lahko izpolni tudi tako, da je del tedenskega počitka v enem koledarskem dnevu, del pa v naslednjem dnevu; bistveno je, da gre za 24-urno obdobje (VIII Ips 5/2021).

8. Zaradi zmotnega izhodišča, da je bila tožniku pravica do tedenskega počitka kršena že zato, ker znotraj istega koledarskega dneva ni imel 24 neprekinjenih ur počitka, sodišče ni ugotavljalo, ali je bil tožniku zagotovljen 24-urni neprekinjeni počitek v dveh zaporednih dnevih. Sodišče je štelo, da tožniku ni bil zagotovljen tedenski počitek v tistih štirinajstih dnevih, ki so bili v evidenci označeni kot prosti dnevi, v katerih je tožnik opravil priprave na patruljo od 18. ure dalje. Gre za naslednje dneve: 25. maj, 15., 22. in 29. junij, 20. in 27. julij, 10. avgust, 7., 14., 21. in 28. september, 5. in 12. oktober ter 9. november 2014. Vendar izvajanje priprav na patruljo v navedenih dneh ne pomeni nujno, da tožniku ni bil zagotovljen tedenski počitek. To je namreč odvisno od tega, kdaj je naslednjega dne začel z delom oziroma kdaj je predhodnega dne končal z delom, česar sodišče ni raziskalo.

9. Pritožba utemeljeno graja tudi oblikovanje dokazne ocene glede vprašanja, ali je bila tožniku kršena pravica do tedenskega počitka v zvezi s primopredajo 25. 5. 2014, tedenskim treningom 5. 7. 2014, pripravami na usposabljanje 13. 7. in 26. 10. 2014 ter sestankom kolektiva 14. 11. 2014. Glede primopredaje 25. 5. 2014 in tedenskega treninga 5. 7. 2014 sodišče ni oblikovalo dokazne ocene, ki bi omogočala zaključek, da je ravno tožnik na prosti dan pomagal pri primopredaji in se osebno udeležil treninga. Ob nasprotnih izpovedbah tožnika in priče B.B., ki je tudi sam vložil takšno tožbo kot tožnik, na eni strani ter priče A.A. na drugi strani, bi moralo sodišče opraviti tehtanje med nasprotujočimi si izjavami tako, da bi pojasnilo, zakaj ne verjame A.A. V tem delu njegove izpovedi in izjave v elektronskem sporočilu z dne 2. 7. 2020 ni dokazno ocenilo. Ker sodišče ni ovrednotilo nasprotujočih si dokazov, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP.

10. Zaradi te postopkovne kršitve, predvsem pa iz razloga opisane zmotne uporabe materialnega prava, zaradi česar je ostalo dejansko stanje v obsežnejšem sklopu nepopolno neugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani del sodbe razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. in 355. člena ZPP), da sanira postopkovno kršitev in da upoštevaje gornja stališča dopolni dejanske ugotovitve, ali in v kakšnem obsegu je bila tožniku kršena pravica do tedenskega počitka, ter ponovno odloči o utemeljenosti zahtevka. Pri tem je treba upoštevati, da lahko pri izvajanju mednarodnih obveznosti minister v skladu s četrtim odstavkom 97. člena ZObr v povezavi s četrto alinejo petega odstavka istega člena odredi, da se dnevni in tedenski počitek v minimalnem trajanju ugotavlja v obdobju, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.