Jedro

Enaki razlogi, ki so predvideni za izločitev sodnika, ne pogojujejo in utemeljujejo tudi predloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča oziroma zaradi zavrnitve predloga za izločitev sodnice ni nastopil "drug tehten razlog" iz 67. člena ZPP. Tudi očitkov na račun dosedanjega ravnanja sodišča v postopku ni mogoče subsumirati pod ta pravni standard.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pri Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu teče pravdni postopek po tožbi tožnice za ugotovitev obsega skupnega premoženja pravdnih strank, določitve deležev in delitve premoženja.

2. Toženec je na naroku 2. 10. 2018 predlagal izločitev razpravljajoče sodnice, ki se je odločila, da ne bo ponovno izvajala dokaza z neposrednim zaslišanjem tožeče stranke, ampak bo očitno le prebrala zapisnike o njenih prejšnjih izpovedbah.

3. S sklepom z dne 3. 10. 2018 je predsednica sodišča zavrnila zahtevo toženca za izločitev sodnice.

4. Toženec je nato vložil predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Navaja, da je bil zaradi določitve tretje sodnice, ki obravnava zadevo, ponovno razpisan prvi narok za glavno obravnavo. Opisuje potek naroka in poudarja, da se je strinjal z branjem zapisnikov vseh do tedaj zaslišanih prič, vztrajal pa je pri ponovnem neposrednem zaslišanju tožnice, saj meni, da se je na novo postavljena sodnica dolžna neposredno seznaniti z njeno izpovedjo. Odločitev, da ne bo neposredno izvedla tega dokaza, pomeni kršitev pravice toženca, da mu sodi nepristransko sodišče, kršena pa je tudi njegova pravica do izvajanja dokazov v svojo korist. Ker je bil zavrnjen njegov predlog za izločitev sodnice, meni, da obstajajo okoliščine iz 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj očitno ne bo deležen sojenja s strani nepristranskega sodišča. Poudarja še, da mu je prejšnja sodnica izrecno zagotovila, da bo lahko nadaljeval s svojim zaslišanjem tožnice, ki je bilo prekinjeno zaradi izteka delovnega časa sodišča. 5. Predlog ni utemeljen.

6. Po 67. členu ZPP lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Toženec s predlogom za izločitev sodnice, ki ji je zadeva dodeljena v reševanje, ni uspel in očitno šteje, da enaki razlogi omogočajo prenos pristojnosti na drugo sodišče. Vendar pa se instituta medsebojno razlikujeta in enaki razlogi, ki so predvideni za izločitev sodnika, ne pogojujejo in utemeljujejo tudi predloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča oziroma zaradi zavrnitve predloga za izločitev sodnice ni nastopil „drug tehten razlog“ iz 67. člena ZPP. Okoliščine, s katerimi toženec utemeljuje predlog za prenos pristojnosti, se namreč ne nanašajo na objektivno nepristranskost sodišča, niti ne na subjektivno nepristranskost sodnice (zaradi česar je bil predlog za izločitev zavrnjen), ampak je iz njegove vloge mogoče zaznati zgolj nezadovoljstvo, ker ni uspel s predlogom za (ponovno) neposredno zaslišanje tožnice. Nezadovoljstvo stranke z delom sodišča, pa tudi morebitne nepravilnosti v postopku niso razlog za prenos pristojnosti, saj institut delegacije pristojnosti ni namenjen in ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri postopanju sodišča niti sankcija za njegovo nepravilno delo. Za odpravo takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago redna (in kadar so izpolnjeni pogoji tudi izredna) pravna sredstva. Očitkov na račun dosedanjega ravnanja sodišča v postopku torej ni mogoče subsumirati pod pravni standard „drugi tehtni razlogi“ iz 67. člena ZPP.

7. Vrhovno sodišče je zato toženčev predlog zavrnilo.