Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Izvršilno sodišče ne more presojati ali je trditev tretjega dejansko ali materialnopravno utemeljena in zato en more samo odločiti o utemeljenosti ugovora tretjega v smislu 56. čl. ZIP. Zato mora tretjega napotiti na pravdo zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe.
Pritožbi se u g o d i in se izpodbijani sklep o zavrnitvi ugovora tako s p r e m e n i, da se xxx napoti, da v 30 dneh po prejemu tega sklepa vloži tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe v delu, ki se nanaša na dovoljeni izvršilni sredstvi z rubežem denarnih sredstev tega podjetja pri xx xx in prenosom na račun upnikovega pooblaščenca ter z rubežem, cenitvijo in prodajo premičnin tega podjetja.
Odločitev o upnikovih pritožbenih stroških se pridrži prvemu sodišču.
Sodišče prve stopnje je v celoti ugodilo upnikovemu izvršilnemu predlogu in zaradi izterjave njegove izvršljive terjatve napram dolžniku xx ml. dovolilo izvršbo s sklepom z dne 17. 2. 1993 z vsemi štirimi predlaganimi izvršilnimi sredstvi: z rubežem dolžnikove plače in drugih denarnih prejemkov, ki mu jih izplačuje podjetje xx ter preodkazom na račun upnikovega pooblaščenca; z rubežem, cenitvijo in prodajo dolžnikovih premičnih stvari ter nakazilom kupnine na račun upnikovega pooblaščenca; z rubežem denarnih sredstev podjetja Fax Trade d.o.o. ter prenosom teh denarnih sredstev na račun upnikovega pooblaščenca; z rubežem, cenitvijo in prodajo premičnih stvari podjetja xxx in nakazilom kupnine na račun upnikovega pooblaščenca.
Dolžnik xx ml. kot fizična oseba zoper ta sklep o izvršbi ni vložil ugovora in je zanj postal pravnomočen, ugovor pa je dne 27. 7. 1993 vložilo podjetje xx, ker da ono ne odgovarja za dolžnikove obveznosti, pač podjetje xx. Prvo sodišče je ta ugovor obravnavalo na naroku dne 2. 11. 1994 v prisotnosti upnika in dolžnika, ki je bil glede na v spisu se nahajajoče podatke iz sodnega registra prisoten tudi v svojstvu zakonitega zastopnika vlagatelja ugovora podjetja xx.
Upnik se o ugovoru ni izrecno izjavil, smiselno pa mu je nasprotoval (kar izhaja tudi iz njegovega odgovora na sedanjo pritožbo).
Sodišče prve stopnje je vloženi ugovor s sklepom z dne 2. 11. 1994 zavrnilo kot neutemeljen in odločilo o nadaljnjih izvršilnih stroških. Iz razlogov izpodbijanega sklepa med drugim izhaja, da je dolžnik lastnik podjetja xxx, da gre v obravnavanem primeru za osebno gospodarsko družbo v smislu določb Zakona o gospodarskih družbah, zato da gre za odgovornost z vsem premoženjem.
V dne 2. 12. 1994 pravočasno vloženi pritožbi zoper ta sklep, predloženi v pritožbeno reševanje temu sodišču dne 18. 9. 1996, vlagatelj ugovora xx. izpodbija odločitev o zavrnitvi njegovega ugovora in vztraja, da je za nastali dolg odgovorno podjetje Oples d.o.o., ki nima nobene finačne ali materialne povezave s pritožnikom.
V odgovoru na to vlogo, ki jo zmotno šteje kot ponovni ugovor, upnik predlaga njeno zavrženje. Priglaša tudi svoje stroške.
Pritožba je utemeljena.
Kot vlagatelj ugovora z dne 26. 7. 1993 je izrecno označeno le podjetje xx, ne pa dolžnik xx ml., ugovor je tudi opremljen s štampiljko tega podjetja ter z (nečitljivim) podpisom. Zato je to vlogo mogoče šteti in obravnavati le kot ugovor tretjega v smislu 56. in 57. čl. ZIP. Ker je bila izvršba dovoljena tudi na denarna sredstva in premične stvari tega podjetja,ki se tako dovoljeni izvršbi upira, ker da ono ne odgovarja za dolžnikove obveznosti, gre za ugovor, da tako dovoljena izvršba ni dopustna. Če se upnik ne izjavi o takem ugovoru ali mu nasprotuje,po izrecni določbi 1.odst. 57.čl. ZIP napoti izvršilni sodišče vložnika ugovora, da v določenem roku začne zoper upnika pravdo na ugotovitev, da je izvršba za določene predmete nedopustna. Glede na tako zakonsko dikcijo je sodna sodna praksa zavzela stališče, da izvršilno sodišče ne more presojati, ali je trditev tretjega (dejansko ali materialnopravno) utemeljena, da torej ni upravičeno samo odločiti o utemeljenosti ugovora tretjega, pač pa mora tretjega napotiti na pravdo zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe.
Zato je moralo pritožbeno sodišče na podlagi določb 3. točke 380. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP pritožbi tretjega ugoditi in izpodbijani sklep o zavrnitvi njegovega ugovora spremeniti tako, kot je razvidno iz izreka te pritožbene odločbe.
Pritožbeno sodišče je odločitev o upnikovih sedanjih pritožbenih stroških pridržalo prvemu sodišču, da glede na nadaljnji potek tega izvršilnega postopka odloči kot o nadaljnjih izvršilnih stroških.