- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 2053/2015
ECLI:SI:VSLJ:2015:I.CP.2053.2015 Civilni oddelek
Povzetek
- Udeležba tožnika na narokuAli je bila tožnikova odsotnost z naroka zadostna za nastop domneve o umiku tožbe iz 3. odstavka 282. člena ZPP?
- Izločitev sodnikaAli je sodišče pravilno obravnavalo tožnikovo zahtevo za izločitev sodnice in ali je bila ta zahteva pravočasna?
- Ustavitev postopkaAli je sodišče prve stopnje pravilno ustavilo postopek in zavrglo tožnikovo vlogo?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Ker narok ni bil preklican, bi se ga tožnik moral udeležiti. Res pa tožnikova odsotnost z naroka ni zadoščala za nastop domneve o umiku tožbe iz 3. odstavka 282. člena ZPP, ki ima za posledico ustavitev postopka. Če namreč stranka zahteva njegovo izločitev, sodnik po 1. odstavku 74. člena ZPP ne sme izdati odločbe, s katero se postopek konča. Z morebitno naknadno presojo predloga za izločitev (npr. v pritožbenem postopku) ni mogoče zagotoviti videza nepristranskosti sojenja.
Izrek
I. Pritožbi zoper sklep z dne 23. 3. 2015 se ugodi in se ta sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
II. Pritožbi zoper sklep z dne 31. 3. 2015 se ugodi in se ta sklep razveljavi.
III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je s prvim izpodbijanim sklepom ustavilo postopek, nato pa z drugim izpodbijanim sklepom zavrglo tožnikovo vlogo, vloženo 23. 3. 2015. 2. Tožnik se je pravočasno pritožil. 3. V pritožbi zoper prvi sklep se tožnik sklicuje na bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da je njegov pooblaščenec predlagal preložitev naroka, ker se ga substitutka zaradi bolezni ni mogla udeležiti. Sodišče prve stopnje na njegov predlog ni odgovorilo. Tožnik je zaradi okoliščin, ki so spremljale takšno odločitev, v vlogi z dne 20. 3. 2015 zahteval izločitev sodnice, saj je podvomil o njeni nepristranskosti. Ker je bil izpodbijani sklep izdan v nasprotju z 71. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), tožnik predlaga razveljavitev sklepa ter vrnitev zadeve drugemu sodniku prve stopnje v ponovno odločanje.
4. V pritožbi zoper drugi sklep se tožnik sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge in predlaga njegovo razveljavitev. Sodišče je svojo odločitev oprlo na napačno ugotovitev, da naj bi bila tožnikova vloga vložena 23. 3. 2015. V resnici jo je tožnik poslal sodišču po pošti 20. 3. 2015. V vlogi je zahteval izločitev sodnice, ki pa je izpodbijani sklep izdala šele potem, ko je že ustavila postopek.
5. Toženec na pritožbi ni odgovoril. 6. Pritožbi sta utemeljeni.
7. Kot izhaja iz spisa, je tožnik 20. 3. 2015 z vlogo, poslano po faksu, sodišče zaprosil za preložitev poravnalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo, ki je bil določen za 23. 3. 2015. Istega dne, torej 20. 3. 2015, je tožnik z drugo vlogo, ki jo je sodišču poslal priporočeno po pošti, zahteval izločitev sodnice.
8. Ker narok ni bil preklican, bi se ga tožnik moral udeležiti, kot mu je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Res pa tožnikova odsotnost z naroka ni zadoščala za nastop domneve o umiku tožbe iz tretjega odstavka 282. člena ZPP, ki ima za posledico ustavitev postopka. Če namreč stranka zahteva njegovo izločitev, sodnik po prvem odstavku 74. člena ZPP ne sme izdati odločbe, s katero se postopek konča. Z morebitno naknadno presojo predloga za izločitev (npr. v pritožbenem postopku) ni mogoče zagotoviti videza nepristranskosti sojenja(1).
9. Po drugem odstavku 112. člena ZPP se za vlogo, poslano priporočeno po pošti, šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katerega je vloga naslovljena. Tožnikova vloga za zahtevo za izločitev sodnice torej ni bila prepozna. Za povrh jo je sodišče prejelo na dan naroka, kot je navedeno na dohodnem žigu, zato bi to vlogo moralo upoštevati pri svojem odločanju. Za njeno zavrženje ni bilo zakonske podlage. Poleg tega o zahtevi stranke za izločitev po prvem odstavku 73. člena ZPP odloča predsednik sodišča. 10. Sodišče prve stopnje je torej z ustavitvijo postopka in zavrženjem navedene vloge zagrešilo več relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki so vplivale na pravilnost in zakonitost obeh izpodbijanih sklepov (prvi odstavek 339. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je zato ugodilo obema pritožbama in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP oba sklepa razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
11. Okoliščine, ki jih navaja tožnik v pritožbah, ne zadoščajo za uporabo pooblastila iz 356. člena ZPP. Z obravnavanjem zadeve bo zato lahko nadaljevala ista sodnica, vendar bo morala z izdajo končne odločbe počakati na odločitev o zahtevi za njeno izločitev.
12. V skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP bo o priglašenih tožnikovih pritožbenih stroških odločalo sodišče prve stopnje.
Op. št. (1): Sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 214/2013 z dne 20. 2. 2014.