Jedro

Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnikova prošnja nepopolna, saj tožnik ni jasno in določno navedel, v zvezi s katero zadevo prosi za dodelitev BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Povzetek izpodbijanega sklepa

1.Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla tožnikovo prošnjo z dne 8. 7. 2024 za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP).

2.Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik 8. 7. 2024 vložil tožbo na Upravno sodišče Republike Slovenije, v kateri je med drugim navedel, da vlaga novo prošnjo za dodelitev BPP, zato je bila v delu, ki se nanaša na dodelitev BPP, odstopljena v reševanje toženi stranki. Ta je ugotovila, da tožnikova prošnja ne vsebuje vseh podatkov iz 32. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), saj tožnik ni jasno in določno navedel, v zvezi s katero zadevo prosi za dodelitev BPP. Iz tožnikove vloge izhaja, da zaradi zdravstvenih razlogov ni sposoben razumeti in izpolniti prošnje ter da sodišču predlaga, da odpravi odločbo Upravnega sodišča s številko Bpp 5/2024-2 z dne 10. 1. 2024 in se mu dodeli pravica do BPP za vložitev pritožbe na Vrhovno sodišče RS ter za vložitev ustavne presoje ZBPP. V vlogi je tožnik še navedel, da ga bo v primeru uspeha v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišče s številko Bpp 195/2024-10 z dne 5. 7. 2024 zastopal pravni zagovornik. Tožnik je na poziv sodišča, naj jasno in določno navede pravno zadevo, v zvezi s katero prosi za dodelitev BPP, navedel, da vloge ne more izpolniti iz zdravstvenih razlogov, zato je zaprosil za dodelitev BPP, ter da je njegova prošnja popolna, saj tožena stranka že razpolaga s podatki in dokaznim gradivom.

3.V zvezi z razlogi, zaradi katerih naj tožnik ne bi bil sposoben dopolniti prošnje, je tožena stranka ugotovila, da tožnik ni postavljen pod skrbništvo oziroma je popolnoma poslovno sposoben ter da je Okrajno sodišče v Gornji Radgoni v zadevi N 6/2021 ustavilo postopek postavitve tožnika pod skrbništvo. Pojasnila je, da izvedensko mnenje iz navedene zadeve tega okrajnega sodišča ni zavezujoča podlaga, na podlagi katere bi lahko katerikoli organ sam ugotavljal tožnikovo sposobnost nastopanja v postopku, saj o postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo odloča okrajno sodišče. Tožena stranka ni ugotovila obstoja okoliščin, ki bi kazale na tožnikovo nesposobnost samostojnega nastopanja v postopku.

4.V nadaljevanju je tožena stranka še presodila, da iz v prošnji navedeni podatkov ni razvidna določnost pravne zadeve, saj je tožnik posplošeno prosil za dodelitev BPP za vložitev pritožbe na Vrhovno sodišče RS, vendar ni opredelil akta, zoper katerega želi vložiti prošnjo. Prav tako ni pojasnil, v zvezi s katerimi konkretnimi členi ZBPP želi vložiti zahtevo za presojo ustavnosti. V prošnji se je skliceval na odločbi Upravnega sodišča RS Bpp 5/2024-2 z dne 10. 1. 2024 in 195/2024-10 z dne 5. 7. 2024, pri čemer ni razvidno, ali prosi tudi za BPP za vložitev tožbe zoper katero od teh odločb. Tožnik ni zadostil zahtevi iz poziva s ponovnim sklicevanjem na podatke v prošnji, ki je ni dopolnil kljub pojasnilu tožene stranke o njeni pomanjkljivosti, saj je menil, da je prošnja popolna. Zaradi nejasne in dvoumne opredelitve pravne zadeve, v zvezi s katero prosi za dodelitev BPP, tožnikova prošnja še vedno ni popolna in primerna za obravnavanje, zato jo je tožena stranka zavrgla na podlagi drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi z drugim odstavkom 37. člena ZBPP.

Povzetek navedb strank

5.Zoper izpodbijani sklep zaradi dodelitve BPP "v obliki in obsegu pravnega zastopanja, za sestavo in vložitev upravnega spora zoper odločbe Upravne enote Hrastnik s številkami 130-23/2023-6210-8 z dne 11. 6. 2024, 130‑93/2022‑6210‑19 z dne 31. 3. 2023 in 130-23/2023-3210-4 z dne 23. 8. 2024 ter odločbo Upravnega sodišča številka 195/2024-10 z dne 5. 7. 2024" tožnik vlaga tožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa, podrejeno pa, da se tožniku prizna pravica do BPP v upravnem sporu v obliki in obsegu pravnega zastopanja, za sestavo in vložitev tožbe zoper navedene odločbe Upravne enote Hrastnik.

6.Tožnik navaja, da je pravočasno vložil prošnjo za dodelitev BPP za posvet, sestavo, vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu zoper Upravno enoto Hrastnik. Trdi, da se kot pravni laik iz zdravstvenih razlogov ni sposoben sam zastopati v sodnih postopkih, vendar je bil prisiljen sam vložiti to tožbo, sicer bi zamudil pritožbeni rok in bi mu bilo onemogočeno uveljavljanje pravice do sodnega varstva. Toženi stranki očita, da je spregledala ustrezna uradna dokazila o njegovem zdravstvenem stanju in nesposobnosti samostojnega zagovarjanja pred državnimi organi. Trdi, da ni v stanju, da bi bil zmožen pravno pravilno vlagati vloge za uveljavljanje njenih pravic "iz naslova Osamosvojitvene vojne za Slovenjo", pri čemer tožena stranka nezakonito in neustavno navaja razloge, na podlagi katerih ji ni treba o zadevi vsebinsko odločati. Kršena je tožnikova pravica do sodnega varstva in onemogočen mu je dostop do pravnega zagovornika. Prošnja za dodelitev BPP je bila v obravnavani zadevi vložena na predpisanem obrazcu, ki vsebuje vse relevantne in zahtevane podatke in priloge, zato je po tožnikovem mnenju tožena stranka zmotno ugotovila dejansko stanje. V nadaljevanju še navaja, da prošnje za dodelitev BPP ni treba predložiti na predpisanem obrazcu, temveč mora vloga vsebovati relevantne podatke. Tožena stranka je že prejela izpolnjen predpisan obrazec s prilogami in razpolaga z vsemi zahtevanimi podatki, zato tožniku ni treba vložiti nove prošnje za dodelitev BPP, temveč lahko obstoječo razširi oziroma dopolni. Po tožnikovem mnenju mu je tožena stranka onemogočila stik z njegovim pravnim zagovornikom, ki bi pregledal zadevo in ocenil, ali je smiselna. Toženi stranki še očita, da je zmotno ugotovila, da tožniku ni bila odvzeta opravilna sposobnost in da se je sposoben samostojno zagovarjati v sodnih postopkih.

7.Tožena stranka je poslala spise, ki se nanašajo na zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.

Presoja sodišča

8.V dokaznem postopku je sodišče pregledalo listine spisa, ki se nanaša na zadevo, in prilogi sodnega spisa A1 in C1, ki jih je v soglasju s strankama štelo za prebrane in jih ni posebej naštevalo.

9.Tožba ni utemeljena.

10.Predmet obravnavanega upravnega spora je odločitev tožene stranke o zavrženju tožnikove nepopolne prošnje za dodelitev BPP, ki jo je sprejela na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP.

11.Sodišče uvodoma pojasnjuje, da mora sodišče v skladu z 80. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti tudi na to, da je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben. Tožnik v tožbi le posplošeno navaja, da se iz zdravstvenih razlogov ni sposoben sam zastopati v pravosodnih postopkih, pri čemer ni navedel, kateri so ti zdravstveni razlogi. Sodišče pa ni zasledilo okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da je tožnik pravdno nesposoben. Zato je štelo, da tožnik pravdno sposoben in da v obravnavani zadevi ne potrebuje zakonitega zastopnika.

12.Prvi odstavek 67. člena ZUP določa, da vloge ni dovoljeno zavreči le zato, ker je vloga nepopolna ali nerazumljiva. Organ, mora v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. Zahtevo v obliki dopisa za odpravo pomanjkljivosti se pošlje ali izroči vložniku, če je podal vlogo neposredno pri organu. V skladu z drugo povedjo drugega odstavka 67. člena ZUP organ s sklepom zavrže vlogo, če stranka v tem roku pomanjkljivosti ne odpravi. Na navedeni pravni podlagi organ lahko zavrže vlogo, če je vlagateljeva vloga formalno nepopolna. To pomeni, da vloga nima sestavin iz 66. člena ZUP in sestavin iz področnega zakona.

13.Kaj mora vsebovati prošnja za dodelitev BPP, da je popolna, je razvidno iz 32. člena ZBPP. Ta v prvem odstavku določa, da je prošnja lahko podana na izpolnjenem in podpisanem obrazcu BPP številka 1, medtem ko lahko v skladu z drugim odstavkom 32. člena ZBPP stranka prošnjo napiše sama, pri čemer mora vsebovati v navedenem odstavku 32. člena ZBPP taksativno naštete podatke. To so: - osebno ime, davčno številko, enotno matično številko (EMŠO), naslov stalnega ali začasnega prebivališča prosilca; - osebno ime, davčno številko, EMŠO, naslov stalnega ali začasnega prebivališča družinskih članov prosilca; - podatke o zadevi; - navedbo oblike in obsega brezplačne pravne pomoči.

14.Med strankama je sporno, ali je tožnik v obravnavani zadevi vlogo za dodelitev BPP vložil na predpisanem obrazcu. Iz spisa, ki se nanaša na zadevo, izhaja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da je tožnik 8. 7. 2024 vložil tožbo, v kateri je med drugim navedel, da naj se ta tožba šteje kot nova prošnja za dodelitev BPP. To pomeni, da tožnik vloge za BPP ni vložil na predpisanem obrazcu. Iz spisa, ki se nanaša na zadevo, pa ni razvidno, da bi tožnik dopolnitev vloge, ki jo je vložil po pozivu tožene stranke, vložil na predpisanem obrazcu, oziroma da bi med upravnim postopkom vložil predpisani obrazec za dodelitev BPP. Ob takem stanju stvari pa so neutemeljene tožbene navedbe o vloženi vlogi na predpisanem obrazcu.

15.Sodišče pritrjuje tožniku, da prošnje za dodelitev BPP ni treba vložiti na predpisanem obrazcu in da mora lastnoročno napisana vloga vsebovati vse pravno pomembne podatke. Ne držijo pa navedbe tožnika, da tožena stranka po nepotrebnem vztraja, da je treba za novo zadevo vložiti novo prošnjo za BPP, saj tožena stranka z vsemi podatki že razpolaga. V skladu s 125. členom ZUP se upravni postopek pred pristojnim organom namreč začne po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke. V zadevah dodelitve BPP pa se postopek v skladu z 32. členom ZBPP vedno začne na zahtevo stranke, to je z vložitvijo prošnje za dodelitev BPP. V 26. do 28. členu ZBPP so določene oblike pravne pomoči in obseg dodelitve BPP. Iz te podlage je razvidno, da se BPP lahko dodeli za različne vrste zadev v različnih fazah posameznega sodnega postopka, pri čemer je organ za BPP vezan na prosilčevo zahtevo. Zato je treba v prošnji za dodelitev BPP navesti podatke o zadevi, za katero želi prosilec dobiti dodeljen BPP. Vsaka prošnja za dodelitev BPP pomeni novo vlogo, na podlagi katere se začne upravni postopek, ki pa mora biti popolna, da se lahko obravnava. Glede na navedeno torej niso utemeljene tožbene navedbe, da tožena stranka že razpolaga z vsemi pravno relevantnimi podatki, saj popolna prošnja za dodelitev BPP v drugem upravnem postopku ne vpliva na popolnost prošnje v obravnavanem postopku; tožena stranka pa mora v tem upravnem postopku razpolagati z vsemi potrebnimi podatki. Prav tako niso utemeljene tožbene navedbe, da lahko tožnik le razširi in dopolni obstoječo prošnjo za dodelitev BPP, saj je vsaka prošnja za dodelitev BPP glede na opredelitev pravne zadeve, za katero želi pridobiti prosilec BPP, nova upravna zadeva.

16.V izpodbijanem sklepu je tožena stranka pravilno ugotovila, da je tožnikova prošnja nepopolna, saj tožnik ni jasno in določno navedel, v zvezi s katero zadevo prosi za dodelitev BPP, kar podrobneje obrazloži v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Zato je tožena stranka pravilno pozvala tožnika, naj svojo prošnjo dopolni in mu pojasnila, kako naj to naredi. Tožnik je na poziv tožene stranke številka Bpp 237/2024 z dne 10. 7. 2024 odgovoril tako, da je trdil, da je njegova prošnja popolna. Glede na navedeno je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik prošnje kljub izrecnemu pozivu ni dopolnil in da podatki iz tožnikove prošnje ne zadoščajo standardu določnosti pravne zadeve. V zvezi z obrazložitvijo razlogov, zakaj tožnik v prošnji ni jasno in določno navedel pravne zadeve, se sodišče sklicuje na 12. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZUS-1 in razlogov ne ponavlja.

17.Glede tožbenih navedb, da je tožnik z obravnavano prošnjo prosil za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega zastopanja, za sestavo in vložitev upravnega spora zoper odločbe Upravne enote Hrastnik s številkami 130-23/2023-6210-8 z dne 11. 6. 2024, 130‑93/2022‑6210‑19 z dne 31. 3. 2023 in 130-23/2023-3210-4 z dne 23. 8. 2024, sodišče pojasnjuje, da gre za novo dejstvo, ki ga tožnik ni navedel v upravnem postopku kljub pozivu tožene stranke. V tožbi ni pojasnil, zakaj tega ni mogel navajati že v postopku izdaje izpodbijanega sklepa, medtem ko je na naroku za glavno obravnavo navedel, da poziva tožene stranke ni razumel, kar po presoji sodišče ni opravičljiv razlog. Zato ta tožbena novota ni dovoljena v skladu z 52. členom ZUS-1 in sodišče teh navedb pri presoji ni upoštevalo.

18.Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da je tožnik popolnoma poslovno sposoben in da ni postavljen pod skrbništvo, saj je bil ustavljen postopek postavitve odrasle osebe pod skrbništvo, ki se je vodil pred pristojnim Okrajnim sodiščem v Gornji Radgoni z opravilno številko N 6/2021. Iz sklepa Okrajnega sodišča z opravilno številko N 6/2021 z dne 6. 1. 2022 (priloga C1), ki ga je sodišče pridobilo v upravnem sporu I U 1353/2023 in s katerim je okrajno sodišče ustavilo postopek postavitve odrasle osebe pod skrbništvo, izhaja, da je okrajno sodišče kljub pridobljenemu izvedenskemu mnenju, na katerega se tožnik sklicuje, po tožnikovem zaslišanju ugotovilo, da niso podani pogoji za postavitev tožnika pod skrbništvo. To pomeni, da izvedensko mnenje, ki je bilo pridobljeno v zadevi N 6/2021 Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni, ni podlaga za ugotavljanje tožene stranke o tožnikovi zmožnosti samostojnega nastopanja v postopku, saj je že pristojno okrajno sodišče ugotovilo, da je tožnik poslovno sposoben kljub ugotovitvam glede njegovega zdravstvenega stanja v izvedenskem mnenju.

19.Do posplošenih in nekonkretiziranih tožbenih navedb v zvezi s sistematičnimi kršitvami tožnikove pravice do sodnega varstva se sodišče ni opredelilo po vsebini. V skladu s prvim odstavkom 20. člena in prvim odstavkom 40. člena ZUS-1 je namreč vezano na tožbene navedbe, saj zakonitost upravnega akta presoja v okviru in mejah tožbenega predloga.

20.Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen ter je sklep pravilen in utemeljen na zakonu, tožba pa je neutemeljena.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 67, 67/2 Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 32, 32/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.