Jedro

Samoupravni sporazum sklenjen po 145a členu zakona o podjetjih, ne ureja svobodne menjave dela. Zato je za spore v zvezi z izpolnjevanjem določb tega samoupravnega sporazuma pristojno redno sodišče.

Izrek

Stvarno pristojno sodišče za odločanje v tem sporu je redno sodišče - Temeljno sodišče v Celju.

Obrazložitev

Na pritožbo tožeče stranke je Višje sodišče v Celju sodbo Temeljnega sodišča v Celju, enote v Celju z dne 22.10.1992 opr. št. I Pg 576/91 ter sklep istega sodišča z dne 6.3.1991 opr. št. I Ig 758/91 v prvi in tretji točki izreka razveljavilo in zadevo odstopilo Sodišču združenega dela v Celju. Menilo je, da je za odločitev v sporu stvarno pristojno sodišče združenega dela glede na to, da izvira spor iz izvajanja svobodne menjave dela med pravdnima strankama. Za odločanje o takšnih sporih pa so še vedno pristojna sodišča združenega dela.

Sodišče združenega dela v Celju meni, da je za odločanje v sporu pristojno redno sodišče. Zato je predlagalo, naj to sodišče odloči v sporu o stvarni pristojnosti.

Prvotna tožeča stranka M., sestavljeno podjetje o.sub.o., je bila ustanovljena s samoupravnim sporazumom, ki nosi datum 14.11.1989. Ta samoupravni sporazum pa ni samoupravni sporazum po zakonu o združenem delu, ampak samoupravni sporazum po 145a členu zakona o podjetjih (Uradni list SFRJ, št. 77/88 in 40/89). Zato prvotna tožeča stranka ni bila subjekt po zakonu o združenem delu ampak subjekt po zakonu o podjetjih. To je (bila) tudi tožena stranka. Za te pa se določbe zakona o združenem delu, kolikor so z uveljavitvijo zakona o podjetjih nehale veljati, niso več uporabljale (primerjaj: 2. odstavek 196. člena zakona o podjetjih). Četrto poglavje in 2. oddelek VI. poglavja zakona o združenem delu, ki sta ob sklenitvi samoupravnega sporazuma še veljala (1. odstavek 196. člena zakona o podjetjih), pa svobodne menjave dela nista urejala. Dne 27.9.1989, torej že pred sklenitvijo omenjanega samoupravnega sporazuma, je prenehal veljati tudi zakon o skupnih osnovah svobodne menjave dela (1. točka 10. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev IX do LXXXIX k ustavi SRS - Uradni list SRS, št. 32/89). Upoštevajoč vse to v obravnavanem primeru ne gre za obveznost iz svobodne menjave dela. Čim pa je tako, gre za spor za katerega je stvarno pristojno redno sodišče. Zato je Vrhovno sodišče Republike Slovenije glede na 3. odstavek 23. člena ZPP in 6. točko 34. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77 ... 8/90) odločilo tako, kot to izhaja iz izreka sklepa.