Jedro

Pritožbena izvajanja o tem, da je nasprotni udeleženec pripravljen sodelovati v milejših oblikah zdravljenja pa predstavljajo neupoštevno pritožbeno novoto, saj se nanašajo na okoliščine, ki so nastale po zaključku glavne obravnave v predmetni zadevi (le-ta se je končala 29. 4. 2024). Te okoliščine lahko kvečjemu predstavljajo razlog vložitev novega predloga in ponovno odločanje sodišča na podlagi spremenjenih okoliščin.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. O stroških pritožbenega postopka bo odločalo sodišče prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotnega udeleženca še nadalje pridrži na psihiatričnem zdravljenju v varovanem oddelku oziroma oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice A, in sicer do vključno 29. 6. 2024. 2. Zoper citirani sklep vlaga pravočasno pritožbo nasprotni udeleženec po svojem pooblaščencu. Navaja, da preudarno razmišlja in da je ukrep prisilnega zdravljenja nesorazmeren. Bil bi se zdraviti na odprtem oddelku iste bolnišnice, nato pa na ambulantni način. V nadaljevanju pojasnjuje, da je na naroku prekinjal sogovornike (kot izhaja iz 3. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa), ker je želel pridobiti ali podati dodatne informacije in pojasnila, ki so bila pomembna za razumevanje zadeve, njegovo hitro vključevanje v pogovor pa je bilo nujno zaradi pomembnosti nujnosti situacije, v besedo pa ni vpadal zaradi nespoštovanja temveč z namenom aktivno prispevati k pogovoru. Nadalje izpostavlja 7. točko iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in navaja, da bi bilo treba upoštevati tudi njegove želje, mnenje in dostojanstvo in da je prisilna hospitalizacija proti njegovi volji neutemeljena, saj povečuje stresne dejavnike. V zvezi z 9. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa pojasnjuje, da je opustil jemanje zdravil, ker je želel izboljšati obvladovanje simptomov, ki so v večini izginili in da je bila opustitev jemanja zdravil najprej testna faza, ki se je sčasoma izkazala za učinkovito, sedaj pa se zaveda, da je ponovno prišel do točke, na kateri je terapija v milejši obliki zelo učinkovita in koristna. Pojasnjuje, da je skozi različna obdobja življenja se naučil pomembnosti duševnega zdravja. Izpostavlja še 10. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa in navaja, da je imel namen pridobiti srednješolsko izobrazbo, in sicer v sklopu Ljudske univerze oziroma srednje šole za odrasle. V tej zvezi navaja, da ima na voljo finančne vire, vozniški izpit, starost, zvezke in čas, energijo in željo. Glede prejšnje zaposlitve navaja, da je imel zelo naporen delovni čas, da se je moral zgodaj vstajati in da ga prejšnja služba ni zadovoljevala, saj mu ni onemogočala dovolj časa za osebno življenje in druge aktivnosti, poleg tega pa si želi ustvariti družino in graditi intimen partnerski odnos, kar s prejšnjo zaposlitvijo ni bilo izvedljivo. Pojasnjuje, da lahko z menjavo zaposlitve pridobi nove izkušnje, znanja in spretnosti ter napreduje na karierni poti. Razume, da je starša skrbelo za njegovo zdravje, a navaja, da je njegov sistem spanja trpel zaradi intenzivnosti delovnega urnika, ki je vključeval tudi težko fizično delo in dolgotrajen delovni čas, vse to pa je privedlo do porušenja njegovega spalnega ritma, kar je povzročilo stres, nespečnost in motnje spanja. Doma je pripravljen upoštevati farmakološko zdravljenje in izvajati dolgoročno spremljanje učinkov zdravil ter na konstruktivne pogovore s primernim zdravstvenim osebjem. V tej zvezi predlaga spremembo sklepa sodišča prve stopnje in zdravljenje na odprtem oddelku psihiatrične bolnišnice. Priglaša stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v zvezi s prvim odstavkom 30. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr).

5. Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo uradno upoštevnih kršitev postopka,1 da je pravilno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil nasprotni udeleženec 26. 4. 2024 prisilno hospitaliziran v nujnem primeru, da je sodišče prve stopnje na podlagi obvestila psihiatrične bolnišnice uvedlo postopek po uradni dolžnosti in na podlagi vpogleda v zdravstveno dokumentacijo, zaslišanja nasprotnega udeleženca, najbližje osebe in izvedenke psihiatrične stroke ugotovilo, da nasprotni udeleženec boleha za duševno motnjo shizofrenijo, da je zaradi te duševne motnje opustil jemanje zdravil za shizofrenijo, zaradi česar se mu je zdravstveno stanje poslabšalo, s čemer je ogrožal svoje duševno zdravje. Nadalje je ugotovilo, da je potrebna prisilna hospitalizacija brez privolitve za obdobje dveh mesecev in da milejši ukrepi (npr. ambulantno psihiatrično zdravljenje, nadzorovana obravnava ali pa psihiatrično zdravljenje na odprtem oddelku psihiatrične bolnišnice) ne pridejo v poštev, ker je zanje potrebna določena stopnja prostovoljnega sodelovanja osebe pri takšnem zdravljenju, tega pa zaenkrat pri nasprotnem udeležencu še ni mogoče zagotoviti. Nima namreč uvida v svojo hudo bolezensko spremenjeno zdravstveno stanje ter meni, da psihiatričnega zdravljenja sploh ne potrebuje. Hospitalno zdravljenje je potrebno tudi iz razloga, ker je sedaj ponovno uvedena psihiatrična terapija, ki jo je v preteklosti opustil, učinke te pa je potrebno sproti spremljati in po potrebi psihiatrično terapijo tudi ustrezno prilagajati, kar pa je možno le v bolnišnici, kjer je stalno prisotno ustrezno usposobljeno bolnišnično osebje.

7. Sodišče prve stopnje je na podlagi navedenih ugotovitev pravilno zaključilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za sprejem na oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve po prvem odstavku 39. člena2 v zvezi z 53. členom ZDZdr3 v trajanju dveh mesecev.

8. Sodišču druge stopnje se dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje ni porodil, saj je ta razumna ter življenjsko sprejemljiva. Tega prepričanja ne morejo omajati niti pritožbena navajanja nasprotnega udeleženca o tem, zakaj je na naroku posegal v besedo, zakaj je pustil službo, zakaj namerava dokončati srednješolsko izobrazbo, kako razume pomen duševnega zdravja ipd.

9. Izrečeni ukrep ni nesorazmeren, kot neutemeljeno navaja pritožba, saj na dan zaključka glavne obravnave nasprotni udeleženec ni imel uvida v svojo zdravstveno stanje in je zavračal kakršnokoli zdravljenje, zato tudi niso bili podani pogoji za izrek milejšega ukrepa, pri katerih mora oseba izkazati pripravljenost na sodelovanje pri zdravljenju.

10. Pritožbena izvajanja o tem, da je nasprotni udeleženec pripravljen sodelovati v milejših oblikah zdravljenja pa predstavljajo neupoštevno pritožbeno novoto, saj se nanašajo na okoliščine, ki so nastale po zaključku glavne obravnave v predmetni zadevi (le-ta se je končala 29. 4. 2024). Te okoliščine lahko kvečjemu predstavljajo razlog vložitev novega predloga in ponovno odločanje sodišča na podlagi spremenjenih okoliščin.

11. Sodišče prve stopnje v 15. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa tudi pravilno obrazložilo, da čas zdravljenja ni fiksno določen, temveč je omejen le s skrajnim rokom, kar pomeni, da če bo potreben čas zdravljenja krajši, lahko psihiatrična bolnišnica v skladu s prvim odstavkom 71. člena ZDZdr nasprotnega udeleženca odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom še pred iztekom roka, ki ga je določilo sodišče. To pomeni, da ima psihiatrična bolnišnica vsa pooblastila za to, da nasprotnega udeleženca odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom še pred potekom dvomesečnega obdobja, če se bo njegovo zdravstveno stanje pred potekom tega roka toliko izboljšalo, da ne bo več razlogov za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom.

12. Glede na pojasnjeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

13. O stroških pritožbenega postopka bo odločalo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom, saj je bil odvetnik nasprotnega udeleženca postavljen po uradni dolžnosti (51. v zvezi z 68. členom ZDZdr).

1 V pritožbi kršitev postopka ne uveljavlja, zato je sodišče druge stopnje opravilo zgolj uradni preizkus, ki postopkovnih kršitev ni pokazal. 2 V skladu z navedeno določbo je zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: - če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in - če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo). 3 Na podlagi navedene določbe je lahko oseba sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve še pred izdajo sklepa sodišča, če so podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve iz 40. do 52. člena ZDZdr.