Jedro

Dejstvo, da je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine na sodišče že 24.2.2012, ni pravno pomembno, saj je bil upnik dolžan ves čas (do izdaje sklepa o izvršbi) paziti na pravi (registrirani) dolžnikov sedež in poslovni naslov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se razveljavi klavzula pravnomočnosti sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 1. Zoper ta sklep se je pritožil upnik, ki je v pritožbi navedel, da je zoper dolžnika vložil predlog za izvršbo že 24.2.2012, dočim je dolžnik svoj poslovni naslov spremenil kasneje, to je šele 9.3.2012. Upnik je tudi nekajkrat telefonsko klical na COVL za informacije v zvezi z izdajo sklepa, ker ni bil izdan toliko časa. 21.3.2012 je tudi poslal pisno poizvedbo o dogajanju v zvezi z izdajo predloga za izvršbo. Pri dolžniku je bil opravljen tudi prvi rubež 24.5.2012, in sicer na naslovu U. Dolžnik se je odzval šele na drugi obisk pooblaščene osebe za opravljanje rubeža, ko so mu zasegli tovorno vozilo. Dolžnik je tudi zaprl svoj poslovni račun pri D. d.d. Iz tega razloga upnik predlaga pritožbenemu sodišču, da se klavzula o pravnomočnosti sklepa o izvršbi ne razveljavi. Poslovni naslov dolžnika ob vložitvi predloga za izvršbo je bil namreč pravilen.

Pritožba upnika ni utemeljena.

V predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine mora upnik navesti tudi dolžnika z identifikacijskimi podatki iz 16.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju: ZIZ (drugi odstavek 41. člena ZIZ); torej mora vsebovati predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine tudi ime, firmo, sedež in poslovni naslov dolžnika (drugi odstavek 16.a člena ZIZ), pri čemer izvršilno sodišče pri izdaji sklepa o izvršbi ne preverja resničnosti vsebine podatkov, ki jih je posredoval upnik v predlogu za izvršbo (drugi odstavek 44. člena ZIZ). V konkretnem primeru pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je dolžnik že 9.3.2012 spremenil sedež oziroma poslovni naslov: namesto C., je poslovni naslov spremenil na naslov U., kar je bilo 9.3.2012 tudi registrirano v poslovnem registru AJPES (dopis AJPES z dne 10.10.2012). Sporni sklep o izvršbi po predlogu upnika, v katerem je bil kot poslovni naslov dolžnika naveden naslov C., pa je izvršilno sodišče izdalo šele 21.3.2012 in ga dolžniku tudi napačno vročilo na ta naslov. V tej zvezi tudi ni pravno pomembno, da je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine na sodišče že 24.2.2012, saj je bil upnik dolžan ves čas (do izdaje sklepa o izvršbi) paziti na pravi (registrirani) dolžnikov sedež in poslovni naslov. Iz tega razloga tudi po oceni pritožbenega sodišča sklep o izvršbi zaradi vročitve na napačen dolžnikov naslov ni mogel postati pravnomočen, zato je sodišče prve stopnje na predlog stranke utemeljeno razveljavilo klavzulo o pravnomočnosti sklepa o izvršbi (drugi odstavek 42. člena in tretji odstavek 40.c člena ZIZ).

Iz tega razloga je pritožbeno sodišče pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).