Jedro

Za izdajo sodbe na podlagi pripoznave nista relevantna dejansko stanje ali pa materialno pravo. Zaradi navedenega je mogoče izpodbijati sodbo na podlagi pripoznave le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače (tretji odstavek 353. člena ZPP). Po enotni sodni praksi in enakih stališčih pravne teorije se tudi z izrednimi pravnimi sredstvi zoper sodbe na podlagi pripoznave ne morejo uveljavljati druge kršitve, razen takih, ki so dovoljene tudi v pritožbenem postopku. To pomeni, da je tudi obseg razlogov, ki jih je mogoče uveljavljati v obnovi tako zaključenega postopka ali v pravnih sredstvih zoper odločbe, izdane v takem obnovitvenem postopku, omejen na obseg iz tretjega odstavka 353. člena ZPP.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Toženec je 2.10.2000 vložil predlog za obnovo postopka, ki se je pravnomočno končal s sodbo sodišča druge stopnje z dne 2.9.1998, s katero je bila zavrnjena toženčeva pritožba zoper sodbo na podlagi pripoznave, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje 22.6.1998. Sodišče prve stopnje je toženčev obnovitveni predlog zavrnilo kot neutemeljen. Toženčevo pritožbo zoper navedeni sklep je sodišče druge stopnje zavrnilo in prvostopenjski sklep potrdilo.

Zoper sklep sodišča druge stopnje je toženec vložil revizijo, s katero je uveljavljal revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagal, naj se njegovemu predlogu ugodi ter razveljavita sodbi sodišč druge in prve stopnje. V reviziji zatrjuje, da je bila njegova pripoznava dana v zmoti in pod vplivom zvijače in grožnje, ker mu je tožnik na prvem naroku zagrozil, če ne bo priznal zneska, da ga bodo slekli do golega. V nadaljnjih razlogih zatrjuje, da se je v prvotnem postopku postopalo zoper njega nezakonito. Naknadno najdene listine dokazujejo pobotanje medsebojnih terjatev in neutemeljenost tožnikovega zahtevka.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo in tožniku, ki nanjo ni odgovoril (tretji odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977, katerega določbe je potrebno uporabiti glede na določilo 498. člena sedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku - Ur. l. RS, št. 26/99).

Revizija ni utemeljena.

Pravdni spor pravdnih strank se je končal v postopku pred sodiščem prve stopnje 22.6.1998 na prvem naroku, ker je toženec tožbeni zahtevek pripoznal. Izdana sodba na podlagi pripoznave je postala pravnomočna, ker je sodišče druge stopnje toženčevo pritožbo zoper navedeno sodbo zavrnilo (2.9.1998). Toženčev predlog za obnovo postopka se tako na nanaša na sodbo na podlagi pripoznave (331. člen ZPP 1977). Taka sodba se izda na podlagi pripoznave toženca, pri čemer nista relevantna dejansko stanje ali pa materialno pravo.

Zaradi navedenega je mogoče izpodbijati sodbo na podlagi pripoznave le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače (tretji odstavek 353. člena ZPP 1977). Po enotni sodni praksi in enakih stališčih pravne teorije se tudi z izrednimi pravnimi sredstvi zoper sodbe na podlagi pripoznave ne morejo uveljavljati druge kršitve, razen takih, ki so dovoljene tudi v pritožbenem postopku. To pomeni, da je tudi obseg razlogov, ki jih je mogoče uveljavljati v obnovi tako zaključenega postopka ali v pravnih sredstvih zoper odločbe, izdane v takem obnovitvenem postopku, omejen na obseg iz tretjega odstavka 353. člena ZPP 1977. Toženec je v obnovitvenem predlogu uveljavljal nova dejstva in nove dokaze, to je razloge iz 9. točke prvega odstavka 421. člena ZPP 1977, ki so se vsi nanašali le na sporno razmerje (in ne na postopek). Zato z obnovo postopka ni mogel uspeti, o čemer je že sodišče druge stopnje navedlo obširne in pravilne razloge. Zgolj zaradi revizijskega vztrajanja pri takih obnovitvenih razlogih velja ponovno opozoriti, da v predlogu za obnovo postopka, ki se je končal s sodbo na podlagi pripoznave, ni mogoče uveljavljati razlogov, ki se nanašajo na pravilno uporabo materialnega prava ali na zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da je toženec (očitno na podlagi razlogov sklepa sodišča druge stopnje) začel zatrjevati šele v reviziji, da je zahtevek pripoznal v zmoti in pod vplivom zvijače ter grožnje s strani tožnika. Teh izvajanj revizijsko sodišče ni moglo upoštevati, ker so lahko predmet revizijskega preizkusa zgolj okolnosti, ki so bile uveljavljene do izdaje sklepa sodišča nižje stopnje.

Revizijsko sodišče v skladu z navedenimi razlogi ugotavlja, da s sklepom sodišča druge stopnje niso bile zagrešene kršitve postopka, ki jih je toženec uveljavljal. Njegovo neutemeljeno revizijo je moralo zato zavrniti (393. člen v zvezi s četrtim odstavkom 400. člena ZPP 1977).