Jedro

Tožena stranka je neutemeljeno zavrgla tožničino prošnjo za dodelitev BPP, saj njena vloga ni bila tako pomanjkljiva, da je tožena stranka ne bi mogla obravnavati in v tej zadevi odločiti v skladu z določbami BPP. Iz prošnje (in njene dopolnitve) namreč izhaja, da je tožnica prava neuka stranka in da se njena prošnja očitno nanaša na dodelitev BPP v obliki pravnega zastopanja v kazenski zadevi zasebne kazenske tožbe, vložene zoper njo pri Okrajnem sodišču v Sežani. Tožnica res ni navedla opr. št. zadeve, vendar bi jo tožena stranka lahko ugotovila sama s poizvedbo na podlagi 66. člena ZUP.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. Bpp 46/2014-10 z dne 24. 3. 2014 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kopru (v nadaljevanju tožena stranka) zavrglo prošnjo A.A. (v nadaljevanju tožnica) za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 16. 1. 2014. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila tožnica, ki v prošnji ni podrobneje navedla dejanskega stanja svoje zadeve (predvsem ni navedla željene vrste, oblike in obsega brezplačne pravne pomoči) z dopisom z dne 30. 1. 2014 pozvana, da v roku 8 dni prošnjo dopolni tako, da opiše problem, navede kaj želi storiti ali doseči v zvezi z zadevo, navede sodišče, pri katerem teče postopek po zasebni tožbi, priloži zasebno tožbo ter morebitna pisanja sodišča, pri katerem teče postopek in navede vrsto, obliko in obseg brezplačne pravne pomoči. V istem dopisu je bila tožnica opozorjena, na posledice, če vloge ne bo dopolnila. Tožena stranka ugotavlja, da tožnica v pravočasni obširni dopolnitvi prošnje ni navedla vrste, oblike in obsega brezplačne pravne pomoči za katero prosi, niti kaj želi storiti ali doseči v zvezi z zadevo. Ker tožena stranka iz težko sledljive dopolnitve prošnje ni mogla odločiti niti o obliki pravne pomoči po drugem odstavku 26. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), zaključuje, da je tožničina prošnja nepopolna in neprimerna za obravnavanje. Zato jo je zavrgla po drugem odstavku 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP.

V tožbi in njeni dopolnitvi tožnica navaja, da se sama ni sposobna braniti v sporu zoper zasebno tožilko B.B. Iz njene tožbe in priloženega izpodbijanega sklepa pa izhaja, da želi brezplačno pravno pomoč, sodišču pa predlaga odpravo sklepa Bpp 46/2014, s katerim je bila njena prošnja za brezplačno pravno pomoč zavržena.

Tožena stranka, ki je sodišču predložila spis Bpp 46/2014, na tožbo ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Po določbah 66. člena Zakona o splošnem upravnem postopku mora biti vloga razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava. Ne glede na določbe področnih zakonov in podzakonskih predpisov pa v postopku, ki se začne na zahtevo stranke, vlogi ni potrebno prilagati potrdil, izpiskov in drugih podatkov o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi.

Iz podatkov v spisu Bpp 46/2014 je razvidno, da je tožnica že v prošnji podani na predpisanem obrazcu pod točko III. Podatki o zadevi, kot pravno zadevo navedla zasebno kazensko tožbo zasebne tožilke zoper tožnico in kot vrsto, obliko in obseg brezplačne pravne pomoči: pomoč odvetnika. K dopolnitvi prošnje pa je priložila zasebno tožbo, ki jo je za zasebno tožilko zoper tožnico vložil odvetnik in jo je Okrajno sodišče v Sežani prejelo dne 5. 7. 2013. Tako iz tožničine prošnje kot tudi iz dopolnitve le-te izhaja, da je tožnica prava neuka stranka in da se njena prošnja očitno nanaša na brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega zastopanja v kazenski zadevi zasebne kazenske tožbe vložene zoper njo pri Okrajnem sodišču v Sežani.

Čeprav je res, da tožnica v prošnji in dopolnitvi le-te ni navedla sodišča in opr. št. zadeve, se sodišče ne more strinjati s stališčem tožene stranke, da je tožničina prošnja neprimerna za obravnavanje. V skladu s 66. členom ZUP, bi tožena stranka po prejemu zasebne tožbe priložene dopolnitvi prošnje, s poizvedbo pri Okrajnem sodišču v Sežani lahko sama ugotovila tako opr. št. kazenske zadeve, kakor tudi fazo, v kateri je zadeva. To pa pomeni, da bi na podlagi podatkov navedenih v točki 6. te obrazložitve, lahko ugotovila obliko pravne pomoči za katero prosi prava neuka tožnica.

Sodišče na podlagi navedenega ugotavlja, da tožničina vloga ni bila tako pomanjkljiva, da je tožena stranka ne bi mogla obravnavati in v tej zadevi odločati v skladu z določbami Zakona o brezplačni pravni pomoči. Za uporabo drugega odstavka 67. člena ZUP torej v tej zadevi niso bili izpolnjeni pogoji. Tožena stranka bo zato morala v ponovljenem postopku po uradni dolžnosti pridobiti podatke o številki kazenske zadeve in o fazi, v kateri je postopek. Šele po tem bo lahko obravnavala in tudi meritorno odločila o tožničini prošnji za brezplačno pravno pomoč.

Glede na vse navedeno je sodišče tožbi ugodilo in je izpodbijani sklep zaradi neupoštevanja pravil postopka odpravilo po 3. točki prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Tožena stranka, ki ji je zadeva vrnjena v ponoven postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1), bo morala v skladu z določbo četrtega odstavka ZUS z novim aktom o zadevi odločiti.