Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kot dan uvedbe disciplinskega postopka torej ni mogoče šteti dne, ko je direktor tožene stranke vložil pri pravni službi kot nepristojnem organu, predlog za začetek disciplinskega postopka zoper tožnika.
Revizija se zavrne.
Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev dokončnega sklepa disciplinske komisije tožene stranke A. d.d. z dne 17.10.1994 v zvezi s sklepom z dne 15.11.1994, na podlagi katerega je tožniku zaradi izrečenega disciplinskega ukrepa prenehalo delovno razmerje. Sodišče je pritrdilo ugotovitvam disciplinske komisije, da je tožnik dne 20.6.1994 zlorabil pravico do bolezenskega dopusta s tem, ko je v času priznanega bolniškega staleža opravljal pridobitniško dejavnost in tako zavlačeval z zdravljenjem. S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti iz 18. in 41. točke 57. člena Pravilnika o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev iz delovnega razmerja, zato mu je bil zakonito izrečen disciplinski ukrep.
Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožeče stranke in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku na razveljavitev sklepov disciplinskih organov tožene stranke ugodilo. V posledici te odločitve je ugodilo tudi tožnikovemu reintegracijskemu in reparacijskemu zahtevku ter toženi stranki naložilo povrnitev stroškov postopka v znesku 84.600,75 SIT. Pritožbeno sodišče je presodilo, da je začetek disciplinskega postopka zoper tožnika zastaral. Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, da se reviziji ugodi in sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča spremeni tako, da se pritožba tožnika zavrne in potrdi prvostopna sodba. V obrazložitvi revizije navaja, da je bila zahteva direktorja za uvedbo disciplinskega postopka vložena v okviru subjektivnega zastaralnega roka iz 1. odstavka 67. člena ZTPDR, to je 24.6.1994. Čeprav je bila naslovljena na pravno službo in ne na disciplinsko komisijo, ta okoliščina nima vpliva na potek zastaralnega roka. Še zlasti zato, ker je bila zahteva poslana tožniku sočasno z vabilom na zaslišanje v pripravljalnem postopku. Revizija nadalje očita sodišču druge stopnje, da ni vsebinsko preverilo listine z dne 3.10.1994, saj če bi to storilo, bi moralo ugotoviti, da njena vsebina ne ustreza določilu iz 1. odstavka 61. člena ZTPDR. Vse podatke iz omenjenega zakonskega določila vsebuje le zahteva z dne 24.6.1994, zato je pravno upoštevna le slednja.
Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90 - v nadaljevanju: ZPP, ki ga je glede na določbo 498. člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 še uporabiti) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.
Revizija ni utemeljena.
Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 10. točki 2. odstavka 354. člena ZPP, vendar take kršitve ni ugotovilo. Druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka se upoštevajo samo, če jih stranka izrečno in določno uveljavlja. Tožena stranka v obravnavani reviziji ni zatrjevala nobene procesne kršitve.
Uvodoma je treba poudariti, da je revizija izredno pravno sredstvo, v katerem sme revident uveljavljati le zmotno uporabo materialnega prava in/ali bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ne pa zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 385. člena ZPP). Revizijsko sodišče je vezano na dejanske ugotovitve postopka in sme presojati pravilnost uporabe materialnega prava le v okviru ugotovljenih dejanskih okoliščin. Mednje spada ugotovitev, da je dne 24.6.1994 L. S., dipl. ing., direktor, predlagal pravni službi, da začne disciplinski postopek proti tožniku. Dne 3. oktobra 1994 pa je na disciplinsko komisijo v.d. direktorica tožene stranke (M. B.) vložila formalnopravno pravilno zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka. Ta zahteva je bila skladno določbi 1. odstavka 62. člena ZTPDR poslana v vednost tudi tožeči stranki, kar iz vloge z dne 24.6.1994 ne izhaja, čeprav tožena stranka zatrjuje nasprotno.
Z novelo Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 42/90 - ZTPDR) je bila spremenjena določba 67. člena ZTPDR (Uradni list SFRJ, št. 60/89) tako, da so bili skrajšani zastaralni roki za uvedbo in vodenje disciplinskega postopka, določeni v tej normi. Z 10. členom novele ZTPDR je bil določen nov subjektivni zastaralni rok za uvedbo disciplinskega postopka treh mesecev od dneva, ko se je zvedelo za kršitev delovne obveznosti in storilca, objektivni rok pa šest mesecev od dneva, ko je bila kršitev storjena (1. odstavek 67. člena). 3. odstavek 67. člena ZTPDR pa je bil spremenjen tako, da vodenje disciplinskega postopka zastara v šestih mesecih od dneva, ko se je izvedelo za kršitev delovne obveznosti in za storilca (prej eno leto) oziroma po enem letu od dneva, ko je bila kršitev storjena (prej 18 mesecev).
Zastaranje v disciplinskih zadevah je inštitut, ki zagotavlja pravno varnost s tem, da preprečuje uvedbo in vodenje postopka ter izvršitev izrečenega disciplinskega ukrepa po preteku v zakonu določenega roka. Disciplinski organi, pa tudi sodišča, so dolžni po uradni dolžnosti paziti na morebiten potek zastaralnih rokov. Posledice izteka zastaralnih rokov za uvedbo in vodenje postopka so v tem, da po izteku roka ugasne pravica zahtevati ugotovitev delavčeve odgovornosti za kršitev obveznosti. Iz zastaranega postopka zato delavec ne more trpeti nobenih pravnih posledic.
V obravnavanem primeru je začel teči subjektivni zastaralni rok za uvedbo disciplinskega postopka za očitana dejanja tožnika od dneva, ko je bil direktor tožene stranke z dopisom kontrolorjev dne 20.6.1994 seznanjen z nedopustnim ravnanjem tožnika (zloraba pravice do bolezenskega dopusta) in se je iztekel 20.9.1994. Direktor tožene stranke je kot upravičen predlagatelj za začetek disciplinskega postopka vložil zahtevo za njegovo uvedbo pri disciplinski komisiji šele 3.10.1994, torej izven časovnega okvira trimesečnega zastaralnega roka iz 1. odstavka 67. člena ZTPDR. Zato je sodišče druge stopnje materialnopravno pravilno presodilo, da je začetek disciplinskega postopka zoper tožnika zastaral. Disciplinski postopek zoper delavca je uveden šele z vložitvijo zahteve upravičenega predlagatelja pri pristojnem organu, to je disciplinski komisiji in ne z izročitvijo zahteve kateremkoli drugemu organu oziroma službi. Pravne posledice uvedbe disciplinskega postopka nastanejo v trenutku, ko je podana zahteva upravičenega predlagatelja pri pristojnem disciplinskem organu prve stopnje. Začetek disciplinskega postopka zastara v treh mesecih od dneva, ko se je zvedelo za kršitev delovne obveznosti in storilca in pri prvostopnem disciplinskem organu ni bila vložena zahteva za uvedbo disciplinskega postopka. Kot dan uvedbe disciplinskega postopka torej ni mogoče šteti dne, ko je direktor tožene stranke vložil pri pravni službi kot nepristojnem organu, predlog za začetek disciplinskega postopka zoper tožnika. Če bi pravna služba pravočasen predlog za začetek disciplinskega postopka upravičenega predlagatelja (ki bi moral izpolnjevati vse obvezne sestavine zahteve iz 1. odstavka 61. člena ZTPDR) odstopila disciplinski komisiji pred ali po izteku subjektivnega zastaralnega roka, bi se lahko štelo, da je bila zahteva pravočasno vložena le pod pogojem, če bi bilo mogoče vložitev pri pravni službi pripisati očitni pomoti vložnika.
Zato je neutemeljen očitek tožene stranke o zmotni uporabi materialnega prava v izpodbijani sodbi. Revizijsko sodišče je iz navedenih razlogov revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (393. člen ZPP).
Izrek o zavrnitvi zahteve za povrnitev stroškov revizijskega postopka je vsebovan v izreku o zavrnitvi revizije (166. člen ZPP).
Določbe ZPP in ZTPDR, na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča, se uporabljajo na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).