Posredovanje OP iz registra stalnega prebivalstva

Datum

03.03.2026

Številka

07120-1/2026/89

Kategorije

Posredovanje osebnih podatkov, Upravni postopki, Pravne podlage

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede posredovanja osebnih podatkov iz registra stalnega prebivalstva in posredovanja dokumentacije iz zadeve.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP v okviru neobvezujočega mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov, ki nosi tudi odgovornost za tovrstno opravljeno presojo.

Osebe javnega sektorja posredujejo osebne podatke drugim fizičnim ali pravnim osebam ali osebam javnega sektorja samo na podlagi zahteve iz prvega odstavka 41. člena tega zakona, iz katere izhaja veljavna pravna podlaga za pridobitev podatkov in utemeljenost zahteve, razen če zakon določa drugače.

Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov 39. člena ZVOP-2 upravljavec registra stalnega prebivalstva na način, ki je določen za izdajo potrdila, posreduje upravičencu, ki izkaže zakoniti interes za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja, naslednje osebne podatke: osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma stalni ali začasni naslov prebivališča v drugi državi, navedba lastnika ali uporabnika vozila, naslov za vročanje ali datum smrti posameznika, zoper katerega ali v zvezi s katerim uveljavlja svoje pravice.

IP ne more voditi pritožbenega, inšpekcijskega ali drugega nadzornega postopka v zvezi s pravico iz 82. člena ZUP. Prav tako se IP ni pristojen konkretno opredeljevati do primerov uveljavljanja te pravice. IP bi bil pristojen za odločanje o pravici do vpogleda v upravno zadevo po 82. členu ZUP le v primeru, če bi sam nastopal  kot upravni organ.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru, zato v nadaljevanju podaja splošna pojasnila.

IP uvodoma pojasnjuje, da mora imeti upravljavec za vsako obdelavo osebnih podatkov, tudi za njihovo posredovanje, zakonito in ustrezno pravno podlago. Prvi odstavek 6. člena ZVOP-2 določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le takrat in v obsegu, kadar je to v skladu s pravnimi podlagami za obdelavo osebnih podatkov iz prvega odstavka 6. in 9. člena Splošne uredbe. Ta v prvem odstavku 6. člena določa različne pravne podlage za zakonito obdelavo osebnih podatkov. Obdelava je tako zakonita le in kolikor je za konkretni namen obdelave in konkretne osebne podatke izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

IP opozarja, da ZVOP-2 vsebuje tudi posebne določbe glede posredovanja osebnih podatkov (39. - 41. člen). Skladno s prvim odstavkom 39. člena ZVOP-2 lahko osebe javnega sektorja posredujejo osebne podatke drugim osebam javnega sektorja ali drugim fizičnim ali pravnim osebam, če je za posredovanje dana pravna podlaga v skladu s 6. členom ZVOP-2, ter na podlagi zahteve iz prvega odstavka 41. člena tega zakona, razen če drug zakon določa drugače. Prejemnik podatkov sme osebne podatke obdelovati samo za namen, za uresničevanje katerega se mu posredujejo. Skladno s prvim odstavkom 41. člena ZVOP-2 zahteva za posredovanje osebnih podatkov vsebuje (če drug zakon ne določa drugače):

1.podatke o vlagatelju zahteve (za fizično osebo: osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča; za samostojnega podjetnika posameznika, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ter za pravno osebo: naziv oziroma firmo in naslov oziroma sedež in matično številko) ter podpis vlagatelja oziroma pooblaščene osebe;

2.pravno podlago za pridobitev zahtevanih osebnih podatkov;

3.namen obdelave osebnih podatkov oziroma razloge, ki izkazujejo potrebnost in primernost osebnih podatkov za dosego namena pridobitve;

4.predmet in številko ali drugo identifikacijo zadeve, v zvezi s katero so osebni podatki potrebni, ter navedbo organa ali drugega subjekta, ki obravnava zadevo;

5.vrste osebnih podatkov, ki naj se mu posredujejo;

6.obliko in način pridobitve zahtevanih osebnih podatkov.

Za dopustnost posredovanja osebnih podatkov morajo biti tako (poleg v prejšnjih odstavkih navedenih materialnopravnih pogojev) izpolnjeni tudi formalni pogoji iz prvega odstavka 41. člena ZVOP-2. Vsebina pisne zahteve je torej z ZVOP-2 točno določena in med drugim vsebuje tudi pravno podlago za pridobitev zahtevanih osebnih podatkov ter predmet in številko ali drugo identifikacijo zadeve, v zvezi s katero so osebni podatki potrebni. Vsaka zahteva mora vsebovati vse naštete elemente, sicer posredovanje ni upravičeno. IP ob tem poudarja, da mora biti pravna podlaga za to, da zadostuje kriterijem dopustne obdelave osebnih podatkov ustrezno konkretizirana. Le ustrezno konkretizirana navedba pravne podlage, iz katere izhaja namen obdelave osebnih podatkov, namreč sploh omogoča ustrezno presojo, ali so izpolnjeni pogoji za posredovanje osebnih podatkov. Ob tem je treba upoštevati tudi načelo najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti pod pogojem, da obstaja pravna podlaga, osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati (v konkretnem primeru posredovati) samo toliko osebnih podatkov posameznikov, kolikor je nujno potrebno za izpolnitev namena v konkretnem primeru.

IP splošno pojasnjuje, da določba 10. člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 - odl. US, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 8/16 - odl. US, 46/16, 36/19, 130/22, 10/26; v nadaljevanju: ZOdv) v prvem odstavku določa subjekte, ki so ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov, dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno posredovati odvetniku podatke, ki jih ta potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica (skladno z določbo 2. člena ZOdv so storitve odvetniškega poklica pravno svetovanje, zastopanje in zagovarjanje stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi, sestavljanje listin in zastopanje stranke v njihovih pravnih razmerjih) v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika. Gre za državne organe, organe samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilce javnih pooblastil. Odvetnik v skladu z drugim odstavkom istega člena nima te pravice, če gre za osebne podatke, ki so na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom. IP ob tem dodaja, da mora odvetnik v zahtevi za posredovanje podatkov jasno opredeliti posamično zadevo, v zvezi s katero pridobiva osebne podatke, pri čemer je »posamično zadevo« treba razumeti kot konkretno pravno razmerje, v katerem je odvetnikova stranka in v zvezi s katerim je odvetnik pooblaščen stranki nuditi določeno storitev. Po mnenju IP torej sme odvetnik pridobiti posamezne osebne podatke le, kadar so potrebni za zastopanje stranke v konkretni zadevi. Odvetniški poklic je namreč namenjen pravni pomoči in zastopanju strank v posamičnih zadevah, ne pa (splošnemu) pridobivanju osebnih podatkov oseb. Če menite, da je odvetnikova zahteva nepopolna, vam predlagamo, da ga pozovete na njeno dopolnitev oziroma opredelitev vseh potrebnih elementov.

IP ob tem opozarja na načelo najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti pod pogojem, da obstaja pravna podlaga, osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati samo toliko osebnih podatkov, kolikor je nujno potrebno za dosego zakonitega namena obdelave. Odvetnik mora torej v svoji zahtevi za posredovanje podatkov izkazati, da posamezne odvetniške storitve brez zahtevanih podatkov ne bo mogel opraviti.

IP dodaja, da je v četrtem odstavku 39. člena ZVOP-2 določeno tudi, da ne glede na določbe prejšnjih odstavkov upravljavci registra stalnega prebivalstva, matičnega registra, evidence registriranih vozil in centralnega registra prebivalstva na način, ki je določen za izdajo potrdila, posredujejo upravičencu, ki izkaže zakoniti interes za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja, naslednje osebne podatke: osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma stalni ali začasni naslov prebivališča v drugi državi, navedba lastnika ali uporabnika vozila, naslov za vročanje ali datum smrti posameznika, zoper katerega ali v zvezi s katerim uveljavlja svoje pravice.

V zvezi s četrtim odstavkom 39. člena ZVOP-2 IP pojasnjuje, da je v teh primerih posredovanje iz v omenjenem odstavku točno določenih evidenc (med njimi je tudi register stalnega prebivalstva) dopustno le v primeru izkaza zakonitega interesa za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja. Prosilec mora tako izkazati, zakaj (za uveljavljanje katerih pravic) potrebuje zahtevane osebne podatke in pred katerimi organi javnega sektorja bo uveljavljal svoje pravice. V primeru izkaza takega interesa se upravičencu lahko posreduje le taksativno določen nabor osebnih podatkov. Določen je tudi način posredovanja osebnih podatkov, in sicer se posredujejo na način, ki je določen za izdajo potrdila. Dikcija četrtega odstavka torej nakazuje na to, da se pri teh zbirkah podatkov ne uporabljata prvi in drugi odstavek, ki opredeljujeta, da mora za posredovanje osebnih podatkov obstajati tako zahteva kot tudi pravna podlaga (po 6. členu Splošne uredbe), ampak je za posredovanje dovolj izkaz zakonitega interesa.

IP nadalje pojasnjuje, da Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE, 3/22 – ZDeb, 85/25; v nadaljevanju: ZUP) v prvem in drugem odstavku 82. člena določa posebno procesno pravico do seznanitve z upravnim dokumentarnim gradivom v upravni zadevi pri organu, ki odloča po ZUP. Pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki imajo tako stranke in vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. Pregledovanje, prepisovanje in preslikovanje dokumentov nadzoruje določena uradna oseba, ali pa poteka v informacijskem sistemu organa ali v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje, v katerem stranka svojo istovetnost dokaže s svojim kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis. Ta pravica pa vsebinsko ne spada v pristojnost IP, zaradi česar IP ne more voditi pritožbenega, inšpekcijskega ali drugega nadzornega postopka v zvezi s tem. Prav tako se IP ni pristojen konkretno opredeljevati do primerov uveljavljanja te pravice. IP bi bil pristojen za odločanje o pravici do vpogleda v upravno zadevo po 82. členu ZUP le v primeru, če bi sam nastopal  kot upravni organ (npr. če stranka pritožbenega postopka pri IP vloži zahtevo za vpogled v dokumente pritožbene zadeve).

IP sklepno ponavlja, da v okviru neobvezujočega mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov, ki nosi tudi odgovornost za tovrstno opravljeno presojo. IP se v mnenju ne more in ne sme postaviti v vlogo odločevalca (razsojevalca) v posameznih primerih in odločiti o upravičenosti posredovanja podatkov ali celo odrediti/prepovedati določenemu zavezancu posredovanje določenih podatkov. IP namreč skladno s četrtim odstavkom 41. člena ZVOP-2 v primeru zavrnitve zahteve za posredovanje osebnih podatkov iz uradnih evidenc ali javnih knjig nastopa kot pritožbeni organ, če specialni predpis za posamezne primere ne določa drugače.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Matej Sironič,

Svetovalec pooblaščenca I

dr. Jelena Virant Burnik,

Informacijska pooblaščenka