Jedro

Pritožba pravilno opozarja, da je upnica predlagala izvršbo zgolj na 1/2 deležu dolžnice (nasprotne udeleženke) na predmetni nepremičnini, v skladu s tem predlogom pa je izvršilno sodišče tudi dovolilo izvršbo.

V sklepu o izvršbi je res zapisalo, da se izvršba dovoli do deleža, vknjiženega v zemljiški knjigi, vendar pritožnica upravičeno opozarja, da je ta opis nedoločen (pavšalen), zato ga je treba interpretirati skupaj s podanim predlogom za izvršbo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlagani vpis ne dovoli.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je okrajno sodišče zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke M.J. zoper odločitev zemljiškoknjižne sodniške pomočnice, s katero je bila na podlagi sklepa o izvršbi okrajnega sodišča In 00/2014 z dne 26. 5. 2014, pri 1/6 solastninskem deležu nasprotne udeleženke na parceli št. xx/y k.o. 0000 vknjižena hipoteka in zaznamovana izvršba v korist druge udeleženke Z.T., d.d..

2. Zoper ta sklep se pritožuje nasprotna udeleženka. Vztraja pri tem, da sklep o izvršbi okrajnega sodišča In 00/2014 z dne 26. 5. 2014 ne predstavlja pravne podlage za vpis hipoteke in zaznambe izvršbe na njenem 1/6 solastniškem deležu. V času izdaje tega sklepa o izvršbi je sicer bila imetnica tako ½ kot 1/6 solastninskega deleža, vendar je v izreku tega sklepa uporabljena ednina, solastninski delež pa tudi ni identificiran s konkretnim podatkom (ali gre za ½ ali 1/6 delež). Sklep o izvršbi je bil izdan na podlagi upničinega predloga, iz katerega izhaja, da je bila predlagana (zgolj) izvršba na ½ solastninski delež nasprotne udeleženke. Izvršilno sodišče ni dovolilo izvršbe v večjem obsegu kot je predlagala upnica. Tudi iz obrazložitve sklepa Okrajnega sodišča na Jesenicah In 00/2014 z dne 10. 6. 2016, s katerim je bil zavrnjen ugovor nasprotne udeleženke (tam dolžnice) zoper sklep o izvršbi, izhaja, da je bila izvršba dovoljena zgolj na ½ solastninskem deležu. 3. Pritožba je utemeljena.

4. V predmetni zadevi je zemljiškoknjižno sodišče dovolilo vknjižbo hipoteke in zaznambo izvršbe pri 1/6 solastninskem deležu nasprotne udeleženke na parceli št. xx/y k.o. 0000. Gre za vpis po uradni dolžnosti, ki temelji na določbah 86. in 88. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Sodišče prve stopnje je sicer pravilno pojasnilo, da je v zemljiškoknjižnem postopku poudarjeno načelo (pravilo) formalnosti postopka. Prvenstveno je treba presojati, ali iz listine, ki je podlaga za vpis, izhaja utemeljenost predlaganega vpisa, torej ali je bila v konkretnem primeru s sklepom okrajnega sodišča In 00/2014 z dne 26. 5. 2014 dovoljena izvršba tudi na 1/6 solastninskem deležu nasprotne udeleženke.

5. Po oceni pritožbenega sodišča je stališče sodišča prve stopnje, da je bila izvršba dovoljena tudi na tem solastninskem deležu, zmotno. Pritožba pravilno opozarja, da je upnica predlagala izvršbo zgolj na ½ deležu dolžnice (nasprotne udeleženke) na predmetni nepremičnini, v skladu s tem predlogom pa je izvršilno sodišče tudi dovolilo izvršbo. V sklepu o izvršbi je res zapisalo, da se izvršba dovoli do deleža, vknjiženega v zemljiški knjigi, vendar pritožnica upravičeno opozarja, da je ta opis nedoločen (pavšalen), zato ga je treba interpretirati skupaj s podanim predlogom za izvršbo. Prav tako drži, da je izvršilno sodišče v sklepu o ugovoru, ki ga je dolžnica (nasprotna udeleženka) vložila zoper to odločitev, zapisalo, da je bila izvršba dovoljena zgolj na ½ deležu, kar še dodatno kaže na to, da je pri tem sledilo predlogu upnice.

6. Odločitev sodišča prve stopnje torej ni pravilna. Zaradi tega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je odločilo, da predlagani vpis ni dovoljen (3. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).