Jedro

Spora zaradi odškodnine zaradi posega v dobro ime tožnika kot društva za zaščito živali ni mogoče opredeliti kot spora društva (nevladne organizacije) v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu oziroma v zvezi z namenom, zaradi katerega je bilo društvo ustanovljeno. Ne gre namreč za spor v zvezi opravljanjem dejavnosti v javnem interesu oziroma za spor v zvezi z namenom, za katerega je bilo društvo ustanovljeno, pač pa za premoženjski spor. Na drugačno presojo tudi ne more vplivati zatrjevana okoliščina, da tožnik odškodnino uveljavlja zaradi posega v dobro ime društva v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu in ne kakšne pridobitne dejavnosti oziroma dejavnosti, ki ni v javnem interesu, kajti gre za premoženjski spor. Sodišče organu za BPP pritrjuje, da je tožniku utemeljeno odklonil BPP, saj ne šteje za upravičenca po ZBPP.

O vsaki prošnji za BPP organ za BPP odloča ločeno in neodvisno od drugih postopkov za dodelitev BPP po določbah ZBPP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani (v nadaljevanju organ za BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnilo prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki svetovanja in zastopanja pred sodiščem druge stopnje, v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani III P 1724/2012, in oprostitve plačila stroškov postopka razen sodnih taks. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v 4. točki prvega odstavka 10. člena kot upravičence določa tudi nevladne organizacije, ki delujejo neprofitno in v javnem interesu ter so vpisane v ustrezen register v skladu z veljavno zakonodajo, v sporih v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu oziroma z namenom, za katerega so ustanovljene. Tožnik po mnenju organa za BPP sicer šteje za nevladno organizacijo v smislu prej citirane zakonske določbe, vendar pa je za BPP zaprosil za pravdni postopek III P 1724/2012 zaradi plačila odškodnine. Ker to ni spor v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu oziroma z namenom, za katerega je bil ustanovljen, pač pa premoženjski spor, je organ za BPP tožnikovo prošnjo zavrnil. Tožnik v tožbi navaja, da gre v pravdni zadevi III P 1724/2012 za spor v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu oziroma v zvezi z namenom, za katerega je bil tožnik ustanovljen, ne pa za premoženjski spor. Tožnik je namreč tožbo moral vložiti zaradi zatrjevanja in objave neresničnih in žaljivih trditev, ki zadevajo njegovo poslovanje in delovanje kot nevladne organizacije na področju, na katerem deluje in za katero je bil ustanovljen. Tožnik torej tožbe ni vložil v zvezi s pridobitno dejavnostjo, ustvarjanjem dobička ipd., ampak v zvezi s svojo zakonsko in statutarno opredeljeno dejavnostjo. V zvezi s to je namreč zaradi ravnanja A. in B.B. utrpel škodljive in negativne posledice. Tožnik še dodaja, da mu je bila BPP v predmetni zadevi za postopek na prvi stopnji dodeljena, in sicer na podlagi istega zakona, po tem ko je bilo ugotovljeno, da pogoje izpolnjuje. Tako gre tudi zgolj za podaljšanje predhodno že dodeljene BPP. Tožnik sodišču predlaga, naj v dokazne namene vpogleda v listine upravnega spisa ter v sodni spis v zadevi III P 1724/2012, zasliši pa naj tudi zakonitega zastopnika tožnika in naknadno predlagane priče. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi ter njegovi prošnji za BPP ugodi oziroma podrejeno, naj zadevo vrne organu ponovni postopek. Zahteva povrnitev stroškov postopka, vključno s stroški v višini 360,00 EUR, ki jih je imel v zvezi s pritožbo v zadevi III P 1724/2012. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe. Dodaja, da Zakon o zaščiti živali (v nadaljevanju ZZZiv) v drugem odstavku 34. člena izrecno določa, da so dejavnosti v javnem interesu, ki jih opravljajo društva, ki delujejo na področju zaščite živali: spodbujanje odgovornega lastništva živali; svetovanje skrbnikom živali; organiziranje usposabljanj na področju dobrobiti živali; sodelovanje z zavetišči za zapuščene živali; opozarjanje skrbnikov živali na nepravilnosti in nezakonitosti v zvezi z zaščito živali. Dejavnosti v javnem interesu torej ne obsegajo zaščite ugleda organizacije. Tožnik ima sicer pravico, da zaščiti svoj ugled in ime ter ustrezno sankcionira širjenje oziroma objavo neresničnih trditev, vendar po mnenju toženke določba 4. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP ne daje podlage za dodelitev tožniku v obravnavanem primeru zaprošene BPP. Toženka sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožnik na podlagi 4. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP upravičenec do BPP (za pravno svetovanje in zastopanje v postopku na drugi stopnji) za spor, voden (na prvostopenjskem sodišču pod opr. št. III P 1724/2012) zaradi plačila odškodnine.

Po 4. točki prvega odstavka 10. člena ZBPP so upravičenci nevladne organizacije in združenja, ki delujejo neprofitno in v javnem interesu ter so vpisane v ustrezen register v skladu z veljavno zakonodajo, v sporih v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu oziroma z namenom, zaradi katerega so ustanovljene.

Ni sporno, da je v sodnem postopku, za zastopanje v katerem (na drugi stopnji) je tožnik vložil predmetno prošnjo za BPP, tožnik vtoževal odškodnino. Sporno pa je, ali je spor zaradi odškodnine, za katero tožnik navaja, da jo je uveljavljal zaradi posega v njegovo – kot društva, ki deluje na področju zaščite živali - dobro ime, spor v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu oziroma v zvezi z namenom, zaradi katerega je nevladna organizacija ustanovljena, v smislu citirane 4. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP, ali ne.

Sodišče se z organom za BPP strinja, da spora zaradi odškodnine zaradi posega v dobro ime tožnika kot društva za zaščito živali ni mogoče opredeliti kot spora društva (nevladne organizacije) v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu oziroma v zvezi z namenom, zaradi katerega je bilo društvo ustanovljeno. Ne gre namreč za spor v zvezi opravljanjem dejavnosti v javnem interesu oziroma za spor v zvezi z namenom, za katerega je bilo društvo ustanovljeno, pač pa za premoženjski spor. Na drugačno presojo sodišča tudi ne more vplivati zatrjevana okoliščina, da tožnik odškodnino uveljavlja zaradi posega v dobro ime društva v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu in ne kakšne pridobitne dejavnosti oziroma dejavnosti, ki ni v javnem interesu, kajti gre za premoženjski spor. Glede na to, da ZZZiv kot dejavnosti v javnem interesu, ki jih opravljajo društva, ki delujejo na področju zaščite živali, (v drugem odstavku 34. člena) našteva: spodbujanje odgovornega lastništva živali; svetovanje skrbnikom živali; organiziranje usposabljanj na področju dobrobiti živali, sodelovanje z zavetišči za zapuščene živali; opozarjanje skrbnikov živali na nepravilnosti in nezakonitosti v zvezi z zaščito živali, se sodišče s toženko strinja, da bi spori v zvezi s temi dejavnostmi oziroma njihovim opravljanjem šteli kot spori iz 4. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP.

Neutemeljene so tudi tožbene navedbe, podane v smeri, da bi tožniku BPP za navedeni premoženjski spor za postopek na drugi stopnji morala biti dodeljena, ker mu je bila – ob isti zakonski ureditvi – dodeljena za postopek na prvi stopnji. O vsaki prošnji za BPP namreč organ za BPP odloča ločeno in neodvisno od drugih postopkov za dodelitev BPP po določbah ZBPP. Glede na to se tožnik tudi ne more z uspehom sklicevati na enotnost sodnega postopka ter uveljavljati priznanja BPP (še) za postopek na drugi stopnji ob utemeljevanju, da gre zgolj za podaljšanje predhodno že dodeljene pomoči. Po povedanem sodišče organu za BPP pritrjuje, da je tožniku utemeljeno odklonil BPP, saj ne šteje za upravičenca po ZBPP. Ker je sodišče ugotovilo, da je bil tudi postopek za izdajo izpodbijane odločbe pravilen, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo. Sodišče ni dopolnjevalo ali ponavljalo v upravnem postopku izvedenih dokazov, ker za to ni bilo potrebe. Predlaganega vpogleda v zadevo III P 1724/2012 ni opravilo, ker je za predmetni spor relevantno le, da gre za uveljavljanje odškodnine, ta okoliščina pa ni sporna. Ker nobena relevantna okoliščina ni ostala nerazjasnjena, sodišče tudi ni opravilo zaslišanja zakonitega zastopnika tožnika, oseb, ki naj bi bile zaslišane kot priče, pa tožnik sodišču ni niti sporočil. O stroških postopka pa je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar sodišče tožbo zavrne, nosi vsaka stranka svoje stroške postopka.