Jedro

V dani procesni situaciji, ko je nepodpisani reviziji priloženo novo in posebno pooblastilo, na katerem se nahaja podpis pooblaščenke, ki je vložila revizijo, ni nobenega dvoma o istovetnosti vlagateljice. Okoliščina, da se je revizijsko sodišče o tem prepričalo na podlagi podpisa pooblaščenke, ki se nahaja na pooblastilu, ter na podlagi navedbe njenega imena in priimka v okviru žiga na reviziji, ne more pomeniti ovire za meritorno presojo revizije. Ravno nasprotno, pri ugotavljanju obstoja procesne predpostavke, ali je revizijo vložila upravičena oseba, je treba revizijo in zanjo dano pooblastilo presojati skupaj, saj sicer sodišče revizijo, ki ji ni predloženo (novo in posebno) pooblastilo, zavrže (peti odstavek 98. člena v zvezi z drugim odstavkom 95. člena ZPP).

Izrek

Reviziji se ugodi in se sklep sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožbi tožeče stranke ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bila zavržena njena revizija.

2. Zoper sklep sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožeča stranka. Uveljavlja revizijski razlog iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 1. točko prvega odstavka 370. člena ZPP. Revizijskemu sodišču predlaga, da sklep drugostopenjskega sodišča spremeni tako, da njeni pritožbi ugodi in sklep prvostopenjskega sodišča razveljavi. Pri tem priglaša revizijske stroške.

3. Tožena stranka v odgovoru na revizijo podaja (svoje) pravno naziranje, ki je v prid zavrnitvi revizije. Pri tem priglaša revizijske stroške.

4. Revizija je utemeljena.

5. Iz podatkov spisa izhaja naslednje procesno dejansko stanje: Tožeča stranka je po pooblaščenki vložila revizijo, ki ni bila podpisana. Revizija je bila opremljena z žigom pooblaščenke; hkrati pa ji je bilo priloženo pooblastilo, ki je bilo novo(1) in posebno(2) ter podpisano s strani oseb, upravičenih za zastopanje.(3) Sodišči nižjih stopenj sta zaradi odsotnosti podpisa pooblaščenke revizijo šteli za nepopolno, kar je bil razlog za zavrženje revizije s strani prvostopenjskega sodišča ter za zavrnitev pritožbe tožeče stranke in potrditev izpodbijanega sklepa.

6. Revidentka uveljavlja, da v dani procesni situaciji revizije ni mogoče šteti za nepopolno. Meni, da je s podpisom „njenega esencialnega dela“ (pooblastila), brez katerega bi jo sodišče kot nepopolno zavrglo, izpolnila zakonsko zahtevo po podpisu revizije.

7. Eden od formalnih pogojev za popolnost revizije je podpis njenega vlagatelja. To izhaja iz splošne določbe tretjega odstavka 105. člena ZPP, ki določa podpis kot obligatorno vsebino vsake vloge; predvsem pa iz (specialnih) določb 4. točke 335. člena ZPP in tretjega odstavka 343. člena ZPP, ki določata podpis pritožnika kot obvezno sestavino pritožbe, na podlagi 383. člena ZPP pa se smiselno uporabljata tudi za revizijo.

8. Funkcija podpisa v luči zgoraj navedenih zakonskih določb je v izkazovanju istovetnosti vlagatelja revizije. Ni namreč nepomembno, kdo revizijo vloži. Po tretjem odstavku 86. člena ZPP lahko namreč v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). Sodišče se mora zato prepričati, da je revizijo vložila upravičena oseba; sicer jo zavrže kot nedovoljeno (prvi odstavek 91. člena ZPP). Prav temu namenu pa služi podpis vlagatelja na reviziji.

9. V dani procesni situaciji, ko je nepodpisani reviziji priloženo novo in posebno pooblastilo, na katerem se nahaja podpis pooblaščenke, ki je vložila revizijo, ni nobenega dvoma o istovetnosti vlagateljice. Okoliščina, da se je revizijsko sodišče o tem prepričalo na podlagi podpisa pooblaščenke, ki se nahaja na pooblastilu, ter na podlagi navedbe njenega imena in priimka v okviru žiga na reviziji, ne more pomeniti ovire za meritorno presojo revizije. Ravno nasprotno, pri ugotavljanju obstoja procesne predpostavke, ali je revizijo vložila upravičena oseba, je treba revizijo in zanjo dano pooblastilo presojati skupaj, saj sicer sodišče revizijo, ki ji ni predloženo (novo in posebno) pooblastilo, zavrže (peti odstavek 98. člena v zvezi z drugim odstavkom 95. člena ZPP).

10. Upoštevaje navedeno se izkaže za utemeljen revizijski očitek, da je bila tožeči stranki z zavrženjem njene revizije odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, s čimer je podana absolutno bistvena kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 370. člena ZPP. Revizijsko sodišče je zato reviziji ugodilo in sklep sodišča druge stopnje spremenilo tako, da je pritožbi tožeče stranke ugodilo ter sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (četrti odstavek 384. člena ZPP smiselno v zvezi s prvim odstavkom 379. člena ZPP) (I. točka izreka) .

11. Odločitev o stroških postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP (II. točka izreka).

Op. št. (1): Datirano z dnem (28. 5. 2012), kar je po izdaji drugostopenjskega sklepa (19. 4. 2012).

Op. št. (2): Predvideno za vložitev revizije v obravnavanem postopku.

Op. št. (3): Iz sodnega registra je razvidno, da je za tožečo stranko predvideno skupno zastopanje predsednika in člana uprave; oba pa sta podpisala reviziji priloženo pooblastilo (prilogo A86).