Jedro

Ker je po presoji Vrhovnega sodišča RS tako trditveno kot dokazno breme za dokazovanje izpolnjenosti pogojev za dovolitev revizije iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1 na strani revidentke, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti, bi morala revidentka zatrjevane razloge tudi utemeljiti in izkazati, tega pa ni storila.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Zoper sodbo sodišča prve stopnje, št. U 647/2007-9 z dne 9.10.2007, je tožnica vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z navedbo, da vrednost nepremičnine, ki je predmet postopka, presega vrednost 20.000 eurov, da gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju in da ima izpodbijana odločitev zelo hude posledice za tožečo stranko. Sklicuje se na 1., 2. in 3. točko 2. odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07- sklep US).

Revizija ni dovoljena.

S pravnomočno sodbo, ki jo revidentka izpodbija, je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo tožbo zoper odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 30.11.2006, v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor RS z dne 21.2.2007. Prvostopni upravni organ je zavrnil zahtevo tožnice in A.A. za denacionalizacijo nepremičnine v L., vpisane v zk. vl. št. ... k.o. .... Drugostopni organ je pritožbo zoper to odločbo zavrnil. Ugotovljeno je bilo, da je bil pravni prednik tožnice (B.B.) upravičen do odškodnine za odvzeto premoženje od tuje države. Zato se glede na določbo 2. odstavka 10. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) ni štel za upravičenca do denacionalizacije.

Po presoji Vrhovnega sodišča RS v tem primeru revizije ni mogoče dovoliti. Po določbi 2. odstavka ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od v tej določbi navedenih pogojev za njeno dovolitev. Iz revizijskih navedb izhaja, da revidentka uveljavlja dovoljenost revizije po 1., 2. in 3. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Po 1. točki 2. odstavka ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče meritorno odločalo, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR. V obravnavani zadevi pravica oziroma obveznost stranke v izpodbijanem delu dokončnega upravnega akta ni izražena v denarni vrednosti. Tudi sodišče prve stopnje ni meritorno odločalo. Zato določba 1. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1 ne pride v poštev kot podlaga za dovolitev revizije.

Po 2. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Po 3. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 pa je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki je izpodbijana v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Glede obeh razlogov je revidentka v reviziji navedla le pravno podlago za dovolitev revizije, ni pa navajala in opisovala nobenih konkretnih okoliščin, ki bi utegnile kazati na izpolnjenost teh pogojev. Ker je po presoji Vrhovnega sodišča RS tako trditveno kot dokazno breme za dokazovanje izpolnjenosti pogojev za dovolitev revizije iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1 na strani revidentke, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti, bi morala revidentka zatrjevane razloge tudi utemeljiti in izkazati, tega pa ni storila.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi določbe 89. člena ZUS-1.