Jedro

Tožena stranka je organizirana v pravnoorganizacijski obliki obrtno - podjetniške zbornice, ki je posebna oseba javnega prava, kar je določeno v 33. členu Obrtnega zakona. Ta pa v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP ni izrecno navedena kot oseba, za katero veljajo pravila o gospodarskih sporih.

Izrek

Za sojenje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Domžalah.

Obrazložitev

1. Sodni postopek se je začel s predlogom za izvršbo na temelju verodostojne listine. Po vložitvi ugovora je izvršilno sodišče razveljavilo sklep o izvršbi. Odločilo je tudi, da se bo postopek nadaljeval pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Okrožno sodišče v Ljubljani je sprožilo spor o pristojnosti, saj meni, da je v zadevi pristojno Okrajno sodišče v Trzinu.

2. Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Domžalah.

3. Tožeča stranka je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Od tožene stranke zahteva plačilo skupaj 4.758,00 EUR in nekaterih stranskih dajatev. Zahteva plačilo na temelju pogodbe, ki jo naj bi sklenila s toženo stranko in se nanaša na poslovno sodelovanje pri kartici tožeče stranke M. podjetnik.

4. Po 1. točki 1. odstavka 481. člena ZPP se skladno s subjektivnim kriterijem, za gospodarski spor šteje vsak spor, v katerem sta obe stranki gospodarska družba, zavod, zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost. Če nastopajo v sporu druge pravne osebe, ne gre za gospodarski spor. Tožeča stranka ni ena od v 1. točki 1. odstavka 481. člena ZPP naštetih pravnih oseb, torej ne gre za gospodarski spor po 1. točki 1. odstavka 481. člena ZPP. Tako je, sicer za območno obrtno-podjetniško zbornico odločilo že VS RS v zadevi z opr. št. II Ips 277/2009 (r. št. 6). Glede na to, da je območna obrtno-podjetniška zbornica v Obrtnem zakonu (1. odstavek 37. člena) opredeljena enako kot Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (33. člen Obrtnega zakona) kot posebna oseba javnega prava, ni dvoma, da se to pravno stališče VS RS nanaša tudi na slednjo.

5. Predmetni spor ni gospodarski spor niti po 482. ali 483. členu ZPP. Glede na navedeni določbi so določene vrste spori gospodarski spori zaradi svoje vsebine ali vsebine in lastnosti strank. Zahtevek tožeče stranke pa ne spada med katerega v 482. ali 483. členu ZPP naštetih zahtevkov. Tožeča stranka je samostojna pravna oseba javnega prava (33. člen Obrtnega zakona) in ima javnopravna pooblastila (2. odstavek 34. člena Obrtnega zakona). Vprašanje je že, ali gre za „organizacijo“ z javnopravnimi pooblastili, saj je tožena stranka pravna oseba in ni „organizacija“. Ne glede na to pa mora pri sporu, če je na eni strani udeležena „organizacija z javnimi pooblastili“ ta nastopati kot stranka na temelju posebnega zakona. To formulacijo si je dosedanja sodna praksa razlagala tako, da če gre za zahtevek na temelju (splošnega) zasebnega prava, ne gre za zahtevek na temelju posebnega zakona (zadevi z opr. št. VSL Rg 123/2015 v zvezi z javnim skladom in zadeva z opr. št. I R 84/2014 prav tako v zvezi z javnim skladom). V tej zadevi pa tožeča stranka zahteva plačilo na temelju povsem zasebnopravnega razmerja, glede česar nima nobenih javnopravnih upravičenj (2. odstavek 34. člena Obrtnega zakona).

6. Ker gre za premoženjskopravni zahtevek, pri čemer je vrednost spornega predmeta nižja od 20.000,00 EUR, in ne gre za katerega od sporov iz 2. odst. 32. čl. ZPP, je za odločanje v zadevi stvarno pristojno okrajno sodišče (1. odstavek 30. člena ZPP). Glede na sedež tožene stranke je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Domžalah. Na njegovem področju ima namreč tožena stranka svoj sedež (48. člen ZPP).