Jedro

Določbe 2. odstavka 4. člena KZJ o obvezni uporabi milejšega zakona se uporabljajo tudi pri kaznivih dejanjih z blanketno dispozicijo, če se spremenijo stranski predpisi, na katere se taka dispozicija sklicuje in če so za storilca ugodnejši.

Izrek

Pritožba javnega tožilca se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo obtožni predlog, vložen zoper obdolženca zaradi kaznivega dejanja igranja na srečo po II. odst. 234. čl. KZ RS.

Zoper sklep se je pritožil javni tožilec zaradi kršitve kazenskega zakona in predlaga razveljavitev sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je zavrglo obtožni predlog, ker je ocenilo, da dejanje, opisano v izreku tega, nima več znakov kaznivega dejanja.

Pri tem se sklicuje na Zakon o začasni ureditvi prirejanja posebnih iger na srečo na igralnih avtomatih zunaj igralnic in na določila 2. odst. 4. čl. KZ SFRJ. Javni tožilec se s tako odločitvijo ne strinja in meni, da se določbe II. odst. 4. čl. o obvezni uporabi milejšega zakona, uporabijo le, če se spremeni kazenski zakon, pri tem ima očitno v mislih le KZ RS in KZ SFRJ. Tako stališče pritožnika pa ni sprejemljivo. Prirejanje iger na srečo z uporabo igralnih avtomatov nikoli ni bilo povsem prepovedano. Zakon o igrah na srečo, ki je veljal v času, ko naj bi bilo storjeno obravnavano kaznivo dejanje, je dovoljeval prirejanje takih iger vendar le pooblaščenim organizacijam združenega dela, ne pa tudi zasebnikom. Protipravnost ravnanja je zato temeljila v določbah Zakona o igrah na srečo in je zato kaznivo dejanje po čl. 234 KZ RS, vsaj ko gre za tako izvršitveno dejanje, določba z blanketno dispozicijo, ki se posredno opira na nek drug predpis. V takih primerih pa je šteti, da je tudi predpis, na katerega se taka blanketna določba sklicuje, sestavni del kazenskega zakona in tudi za tak predpis, če se po storitvi kaznivega dejanja spremeni in je ugodnejši za storilca, se uporabljajo določila II. odst. 4. čl. KZ SFRJ. Ker je, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, že po tem, ko naj bi bilo storjeno obravnavano kaznivo dejanje, bil sprejet zakon o začasni ureditvi prirejanja posebnih iger na srečo na igralnih avtomatih, ki dovoljuje prirejanje takih iger tudi zasebnikom, je ta zakon razveljavil določbe Zakona o igrah na srečo v tistih členih, ki niso dovoljevali prirejanja takih iger zasebnikom. S pravilno uporabo določil II. odst. 4. čl. KZ SFRJ je zato sodišče prve stopnje ugotovilo, da dejanje, kot je opisano v izreku obtožnega predloga, nima več znakov kaznivega dejanja. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo javnega tožilca zavrglo kot neutemeljeno.