Jedro

Izoblikovalo se je stališče, da je v primeru, ko je treba določeno osebo namestiti v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, ki so vsi prezasedeni, ustavno vzdržna začasna rešitev, da je dolžan socialno varstveni zavod, ki ga imenuje sodišče, osebo sprejeti ob sprostitvi prvega prostega mesta v vrstnem redu za sprejem oseb na podlagi sklepov sodišč, do tedaj pa ostane oseba v psihiatrični bolnišnici.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nasprotnega udeleženca do 7. 12. 2023 sprejme na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda Dom A. (SVZ), da mora SVZ sprejeti nasprotnega udeleženca ob sprostitvi prvega prostega mesta v vrstnem redu za sprejem oseb na podlagi sklepa sodišča, do takrat, vendar najdlje do 7. 12. 2023, se nasprotni udeleženec zadrži na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice ter da se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča. 2. Pritožuje se SVZ. Navaja, da nasprotnemu udeležencu ne more zagotavljati varnosti z zdravstvenega vidika. Na varovanem oddelku zaradi prezasedenosti nima več na razpolago sobe za telesno oviranje s pasovi in tudi zdravstvenih delavcev za izvajanje ukrepa ni dovolj. Sodišče je presojalo samo pravice nasprotnega udeleženca, ne pa tudi pravic že nameščenih uporabnikov, katerim so z ustavo zagotovljene pravice do varstva človekove osebnosti in dostojanstva, do varnosti, do varstva pravic zasebnosti in osebnostnih pravic in do zdravstvenega varstva, pri čemer morajo biti te pravice in temeljne svoboščine zagotovljene vsem enako. Po ugotovitvah sodišča je treba nasprotnega udeleženca večkrat dnevno telesno ovirati. Tega ne bodo mogli zagotavljati, zato ne bodo mogli zagotoviti ne varnosti nasprotnega udeleženca ne ostalih uporabnikov in zaposlenih. Ker bi bili uporabniki varovanega oddelka dnevno izpostavljeni nasilnemu vedenju nasprotnega udeleženca, bi jih morali umakniti in bi jim bila kršena pravica do izvajanja načrtovanih aktivnosti in rekreacije. Dve že nameščeni osebi ob najmanjši spremembi in agitiranosti postaneta agresivni in bi namestitev nasprotnega udeleženca vplivala na njuno počutje, vedenje in zdravje. Pri odločitvi, da se namestitev nasprotnega udeleženca zamakne v prihodnost, je sodišče prezrlo, da morajo ob sprostitvi prostega mesta upoštevati tudi spol osebe, ki se namešča, in na katerem varovanem oddelku se mesto sprosti (oddelku za osebe z več motnjami ali za osebe s težavami v duševnem zdravju). Do sprostitve prostega mesta v varovanem oddelku pred 7. 12. 2023 ne bo prišlo, saj jim je vročenih že 8 drugih sklepov sodišč in je nasprotni udeleženec šele 9. v čakalni vrsti. Zastavlja se vprašanje, ali bodo ob eventuelni sprostitvi mesta še sploh obstajali zakonski razlogi za namestitev nasprotnega udeleženca v varovani oddelek SVZ. Predvidevajo, da namestitev nasprotnega udeleženca pri njih ne bo izvedljiva še naslednja štiri leta, sklep o namestitvi v varovani oddelek pa bi moral odražati stanje, ki je podano tako ob izdaji kot ob izvršitvi sklepa. Izdajanje sklepov „na zalogo“ ne more in ne sme postati sodna praksa, saj se težave v duševnem zdravju spreminjajo.

Z izpodbijanim sklepom se kršijo tudi postopkovna pravila nameščanja oseb brez njihove privolitve v varovane oddelke, in sicer določila 52. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). Postavlja se vprašanje, komu poslati poziv po 52. členu ZDZdr, glede na to, da bo po sklepu nasprotni udeleženec zadržan v psihiatrični bolnišnici najdlje do 7. 12. 2023. Glede na roke v 52. členu ZDZdr bi morala biti namestitev izvedena v roku največ 12 dni, in ker sodišče v izreku sklepa ni določilo datuma nastanitve nasprotnega udeleženca, v zakonu določenih rokov ni mogoče izvesti. Pritožba ponovno poudarja, da s svojimi prostorskimi kapacitetami in zaposlenimi delavci nasprotnemu udeležencu ne morejo zagotoviti potrebne 24-urne oskrbe in varstva. Iz tabele o zasedenosti na varovanih oddelkih izhaja, da ima drug zavod več verificiranih mest na varovanem oddelku in ima samo štiri osebe več, kot je njihova kapaciteta. Glede na vse navedeno pritožnik predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje in odločanje.

3. Na pritožbo sta odgovorila starša nasprotnega udeleženca. Kratko sta opisala bolezen nasprotnega udeleženca in spremljajoče težave ter pojasnila, zakaj niti skupaj z asistenti ne zmoreta več skrbeti zanj. Prosila sta za sprejem sina v institucionalno varstvo, pa so bile prošnje zaradi njegovega stanja zavrnjene ter svetovano, naj se obrnejo na varovane oddelke socialnovarstvenih zavodov. To sta leta 2019 storila, prošnjo sta poslala tudi pritožniku, ki jima je pisno odgovoril, da vloga ustreza predpisom in da je sin v čakalni vrsti. Zelo sta razočarana, ker vsi domovi, čeprav so registrirani za tako dejavnost in strokovno usposobljeni ter vodeni s strani Ministrstva za delo, sina zavračajo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je zaslišalo najbližjo osebo nasprotnega udeleženca – njegovo mamo, vpogledalo v medicinsko dokumentacijo (izvide nevrologov in psihiatrov nasprotnega udeleženca) in angažiralo izvedenko za psihiatrijo dr. B. B., je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so podani vsi pogoji iz 74. člena ZDZdr za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek SVZ brez privolitve na podlagi 75. člena ZDZdr. Nasprotni udeleženec ima organsko motnjo osebnosti in vedenja zaradi možganske bolezni, poškodbe in disfunkcije. Gre za resno duševno motnjo, ki je posledica prirojene genetske bolezni – sindrom obročastega kromosoma 20. Posledica bolezni so epileptični napadi, ki so odporni na zdravila, duševna manjrazvitost in vedenjske motnje, izražene z agresivnim vedenjem, izrazito razdražljivostjo, izgubo kontrole, intervali depresivnega ali disforičnega razpoloženja, nespečnostjo in strahom. Izvedenka ocenjuje, da potrebuje nasprotni udeleženec 24-urni nadzor v zavodu z varovanim oddelkom. V posledici duševne motnje ima nasprotni udeleženec hudo moteno presojo realnosti in hudo moteno sposobnost obvladovanja svojih ravnanj, zato resno in konkretizirano ogroža svoje zdravje in zdravje drugih, ki so z njim v intenzivnem stiku (starša, osebni asistenti). Akutno bolnišnično zdravljenje je zaključeno. Navedenih dejanskih ugotovitev in zaključka prvostopenjskega sodišča, da so izpolnjeni pogoji za namestitev nasprotnega udeleženca na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, pritožba ne izpodbija.

6. Ko sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za sprejem določene osebe v varovani oddelek brez privolitve, mora odločiti o izbiri socialno varstvenega zavoda, ki naj osebo sprejme ter o obdobju zadržanja v varovanem oddelku (drugi odstavek 48. člena ZDZdr v zvezi z drugim odstavkom 75. člena ZDZdr). Pred odločitvijo pridobi mnenje zavoda o izpolnjevanju pogojev za sprejem. Glede na mnenje izvedenke, da je nasprotnega udeleženca nujno namestiti v varovani oddelek enega od štirih točno določenih zavodov1, je sodišče prve stopnje pridobilo mnenje teh štirih zavodov. Vsi so s sklicevanjem na prostorsko stisko in kadrovsko podhranjenost sprejem nasprotnega udeleženca zavračali. Navedbe v zvezi s tem, ki jih je podal v odgovoru na poziv sodišča pritožnik 1. 12. 2022 (list. št. 46 in naslednji spisa) in jih, sicer obširneje, ponavlja v pritožbi, je sodišče prve stopnje upoštevalo pri presoji. V točki 18 obrazložitve je pojasnilo, zakaj je mogoče nasprotnega udeleženca namestiti le na varovani oddelek enega od štirih zavodov, v točkah 19 do 24 pa obrazložilo, zakaj je kljub dejstvu prezasedenosti zavodov odločilo, kot je. V točki 24 obrazložitve je obravnavalo pravice drugih oseb v SVZ; pritožbena graja, da se temu ni posvetilo, je protispisna.

7. Pritožbeno sodišče vsem razlogom sodišča prve stopnje pritrjuje in se nanje, glede na njihovo popolnost, sklicuje. Še enkrat poudarja, da rešitev problema prezasedenosti socialno varstvenih zavodov, s katerim se v Sloveniji soočamo že več let, ni v pristojnosti sodišč. Sodišča morajo, skladno z zakonom, po ugotovitvi, da določena oseba izpolnjuje pogoje za izrek ukrepa namestitve v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, ta ukrep izreči in določiti zavod, ki je osebo dolžan sprejeti. To je že večkrat obravnavalo Vrhovno sodišče, pa tudi Ustavno sodišče v zadevi U-I 477/18. Izoblikovalo se je stališče, da je v primeru, ko je treba določeno osebo namestiti v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, ki so vsi prezasedeni, ustavno vzdržna začasna rešitev, da je dolžan socialno varstveni zavod, ki ga imenuje sodišče, osebo sprejeti ob sprostitvi prvega prostega mesta v vrstnem redu za sprejem oseb na podlagi sklepov sodišč, do tedaj pa ostane oseba v psihiatrični bolnišnici.2 Pritožnik je verificiran zavod in dokler deluje, mora opravljati dejavnost, za katero je bil ustanovljen. Pogoje za delovanje mu mora zagotoviti država. Za njihovo zagotavljanje je pristojna izvršna in ne sodna oblast. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje na to s pozivom z dne 7. 12. 2022 opozorilo pristojno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Storilo je vse, kar je lahko v trenutni situaciji.

8. Sodišče presoja po stanju na dan izdaje odločbe. Kot je obrazložilo že prvostopenjsko sodišče v točki 27 izpodbijanega sklepa, bo v primeru spremenjenih okoliščin ponovno presojalo utemeljenost in primernost izrečenega ukrepa. To bo moralo storiti tudi po poteku z izpodbijanim sklepom določenega časa namestitve nasprotnega udeleženca.

9. Tudi 52. člena ZDZdr sodišče prve stopnje s sprejemom izpodbijane odločitve ni kršilo. Postopek po tem členu se bo izvedel, ko se bo sprostilo mesto za namestitev nasprotnega udeleženca v SVZ.

10. Navedbe pritožbe, da ima enake možnosti za sprejem nasprotnega udeleženca drug zavod, niso dovolj konkretizirane, da bi jih pritožbeno sodišče lahko vsebinsko obravnavalo. Ni navedeno, za kateri zavod naj bi šlo, v pritožbi navedeni podatki o zasedenosti tega zavoda, pa glede na ugotovitve sodišča prve stopnje o zasedenosti zavodov ne omogočajo identifikacije zavoda, ker se podatki ne ujemajo.

11. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so pravilno in popolno ugotovljena vsa pravno relevantna dejstva, izpodbijana odločitev je materialnopravno pravilna in pojasnjena z jasnimi, prepričljivimi in popolnimi razlogi. Ker niso podani ne v pritožbi uveljavljeni ne pritožbeni razlogi, na katere je dolžno višje sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

1 To so edini, za sprejem oseb s takimi težavami, kot jih ima nasprotni udeleženec, v RS verificirani zavodi. 2 Gl. sklepa VS RS II Ips 51/2019 in II Ips 71/2019.