Jedro

Sodišče prve stopnje pri odločanju o stroških pravdnega postopka ni bilo dolžno upoštevati vsebine arbitražnih odločb. Iz izrekov arbitražnih odločb namreč ni razvidno, da bi arbitraža odločila tudi o stroških pravdnega postopka. Učinek pravnomočnosti arbitražnih odločb za izpodbijano stroškovno odločitev ni pomemben.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožeči stranki naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 6.627,93 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka); v presežku je predlog tožene stranke za povrnitev pravdnih stroškov zavrnilo (II. točka izreka).

2.Tožeča stranka (v nadaljevanju: tožnik) je zoper sklep vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, naj se izpodbijani sklep razveljavi s stroškovno posledico.

Sodišču prve stopnje očita, da pri odločitvi o stroških postopka ni ustrezno upoštevalo pravnomočnega učinka arbitražnih odločb. Kadar pravdni stranki soglašata, da spor predložita arbitraži, se s tem odpovesta reševanju spora pred rednim sodiščem in se zavežeta spoštovati odločitev arbitražnega sodišča. Arbitražna odločba je zanju zavezujoča in ima enak učinek kot sodna odločba - to je učinek pravnomočnosti (38. člen Zakona o arbitraži (ZArbit)). Bistvo arbitražnega odločanja, ki lahko izključi ustavno zagotovljeno pravico do sodnega varstva, je torej rešitev spora z avtoritativno odločbo, ki ima moč pravnomočne sodbe. To v praksi pomeni, da po izdaji arbitražne odločbe redno sodišče ne more ponovno obravnavati istega spora oz. je treba že vloženo tožbo pred rednim sodiščem zavreči. Glede stroškov postopka je običajno, da vsaka stranka nosi svoje stroške, razen če se dogovorita drugače ali če arbitraža odloči o delitvi stroškov. V obeh arbitražnih odločbah je bila sprejeta odločitev, da vsaka stranka nosi svoje stroške, zato je sodišče z izpodbijanim sklepom prekoračilo odločitev arbitraže. V vseh drugih točkah arbitražnih odločb, razen tistih, v katerih je bilo odločeno glede stroškov postopka, je sodišče priznalo odločitev arbitraže. S tem je razvrednotilo institut pravnomočnega učinka arbitražne odločbe. Tudi zakonodajalec je imel v mislih, da velja celotna arbitražna odločitev.

3.Tožena stranka (v nadaljevanju: toženec) na pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V predmetni zadevi gre za dve združeni pravdni zadevi, v katerih se je pravda začela s predlogom za izvršbo v februarju oz. marcu 2019. Dne 9. 11. 2020 je tožnik v obeh zadevah sprožil tudi postopek pred Stalno arbitražo pri NZS, ugovor toženca glede nepristojnosti sodišča pa je bil zavržen kot prepozen. Arbitražni odločbi sta bili izdani 4. 7. 2022 in 27. 6. 2023. V obeh je bilo odločeno, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Temu sta v pravdnem postopku sledila sklepa o zavrženju tožb z dne 1. 9. 2022 in 5. 7. 2023, ki sta že pravnomočna. Z izpodbijanim sklepom je sodišče odločilo še o stroških pravdnega postopka, pri čemer je upoštevalo načelo uspeha v pravdi (prvi odstavek 154. člena ZPP).

6.Izpodbijana odločitev je pravilna. Toženec je upravičen do povračila stroškov postopka za svojo obrambo v pravdnem postopku, ki se je končal z zavrženjem obeh tožb, torej s toženčevim popolnim uspehom v pravdi.

7.Sodišče prve stopnje pri odločanju o stroških pravdnega postopka ni bilo dolžno upoštevati vsebine arbitražnih odločb. Iz izrekov arbitražnih odločb namreč ni razvidno, da bi arbitraža odločila tudi o stroških pravdnega postopka. Če bi bilo tako, bi moralo to izrecno izhajati iz izrekov (in posledično tudi vsebine) arbitražnih odločb. Da bi tožnik uspel s svojo argumentacijo, bi moral posebej izkazati, da so bili predmet spora pred arbitražo in s tem predmet arbitražnih odločb tudi pravdni stroški (ki do tedaj niti še niso vsi nastali). Glede na izrek obeh arbitražnih odločb pa je mogoč le zaključek, da se stroškovni odločitvi nanašata samo na stroške postopka, v katerih sta bili izdani arbitražni odločbi - torej na arbitražni postopek. Sodišče prve stopnje tako z izpodbijanim sklepom ni prekoračilo odločitve arbitraže.

8.V skladu s svojo legitimno izbiro, da poleg dveh že začetih pravdnih postopkov sproži še dva arbitražna postopka ter da ti postopki potekajo vzporedno (kljub toženčevemu ugovoru glede nepristojnosti sodišča), je tožnik dolžan kriti pravdne stroške tudi iz tega razloga. Nastanku teh stroškov bi se namreč lahko izognil ali vsaj omejil njihovo višino (primerjaj prvi odstavek 156. člena ZPP).

9.Da imata arbitražni odločbi med strankama učinek pravnomočnih sodb (38. člen ZArbit), je bilo v konkretnem primeru pomembno z vidika zaključka pravdnega postopka: po izdaji arbitražnih odločb sodišče o tožbenih zahtevkih ni več smelo meritorno odločiti (drugi odstavek 319. člena ZPP). Za izpodbijano stroškovno odločitev pa učinek pravnomočnosti arbitražnih odločb ni pomemben.

10.Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo. (2. točka 365. člena ZPP).

11.Tožnik s pritožbo ni uspel, zato ni upravičen do povrnitve stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 154, 154/1, 156

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.