Up-232/96

25.9.1996

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe B. B. iz M. na seji senata dne 25. septembra 1996

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba B. B. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 94/95 z dne 23.4.1996, v zvezi z odločbo Sodišča združenega dela SRS št. Sp 247/84 z dne 23.2.1984 ter odločbo Sodišča združenega dela v Mariboru št. S 1023/83 z dne 5.1.1984 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Sodišče druge stopnje je v delovnem sporu razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in je potrdilo sklep disciplinskih organov nasprotnega udeleženca, ki so ugotovili, da je pritožnik spal na delovnem mestu in so mu zato izrekli disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja zaradi hujše kršitve obveznosti iz delovnega razmerja. Revizijo pritožnika je Vrhovno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno.

2.Zoper sodbo Vrhovnega sodišča vlaga pritožnik ustavno pritožbo ter v obsežni obrazložitvi v bistvu zatrjuje, da je ta sodba nezakonita, ker temelji na napačni uporabi materialnega in procesnega prava ter nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju.

Neresnična naj bi bila ugotovitev, da je spal na delovnem mestu, saj temelji na izpovedbi prič, ki niso govorile resnice. Sodišče druge stopnje naj bi napačno tolmačilo določbe zakona o delovnih razmerjih o dopustnosti prerazporeditve delovnega časa. Meni, da so sodišča kršila določbe procesnega prava; sodišče druge stopnje naj bi nepravilno štelo, da je odvetnik vložil pritožbo, saj je šlo v resnici le za predlog za izdajo dopolnilne odločbe, Vrhovno sodišče pa naj bi kršilo določbe zakona o pravdnem postopku o reviziji ter določbe zakona o delovnih in socialnih sodiščih o popravi nepopolne vloge. Pritožnikov odvetnik naj bi v postopku kršil zakon ter odvetniški kodeks, ker ni uporabil pravnih sredstev. Meni, da so zaradi izpodbijanih sodnih odločb kršene njegove temeljne človekove pravice do enakosti pred zakonom, enakega varstva pravic, osebnega dostojanstva in rehabilitacije ter pravica do nepristranskega sodišča.

3.V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list. RS št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) Ustavno sodišče ob preizkusu ustavne pritožbe presoja le, ali so s posamičnim pravnim aktom kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, zato nepravilna uporaba materialnega in procesnega prava ter nepravilna ugotovitev dejanskega stanja sama po sebi še ne utemeljuje ustavne pritožbe. Pritožnik v obravnavani ustavni pritožbi sicer obširno navaja, v čem naj bi bile v izpodbijanih sodnih odločbah kršitve materialnega in procesnega prava ter nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja, vendar pa z ničimer ne utemelji, v čem naj bi bile s tem kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pritožnik sicer navaja, da je kršena njegova pravica do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu Ustave (ki je izraz splošno zagotovljene pravice do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave), vendar tega pavšalnega očitka ne utemelji, saj ne navede, v čem in glede na koga naj bi ga sodišča obravnavala neenakopravno, zgolj zatrjevana nezakonitost sodne odločbe pa še ne utemeljuje očitka o kršitvi teh pravic. Enako pritožnik v ustavni pritožbi sicer navaja, da je podana tudi kršitev pravice do osebnega dostojanstva in rehabilitacije (34. člen Ustave) ter pravice do nepristranskega sodišča (23. člen Ustave), vendar tudi teh očitkov ne utemelji in tudi Ustavno sodišče iz navedb ustavne pritožbe kršitev navedenih človekovih pravic ni moglo ugotoviti.

4.Glede na to, da očitno ne gre za kršitev človekovih ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata mag. Janez Snoj in sodnika dr. Lojze Ude ter Franc Testen.

Predsednik senata mag. Janez Snoj