Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja solastnikove dolžnosti povračila nadomestila drugim solastnikom za brezplačno uporabo nepremičnine, ki presega njegov solastniški delež v obdobju od 1. 1. 2007 naprej.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja solastnikove dolžnosti povračila nadomestila drugim solastnikom za brezplačno uporabo nepremičnine, ki presega njegov solastniški delež v obdobju od 1. 1. 2007 dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo vmesno sodbo in z njo odločilo, da je zahtevek po temelju utemeljen do 64,76 %. Svojo odločitev je utemeljilo s tem, da je toženec s svojim dolgotrajnim razpolaganjem z delom nepremičnine, ki presega njegov delež (¼), tožnice prikrajšal, saj jim ni omogočal dostopa do sporne nepremičnine. Toženec je zato dolžan nadomestiti korist, ki jo je imel od uporabe (198. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ) in za katero so tožnice prikrajšane, saj same s svojim delom niso mogle samostojno razpolagati.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženca ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. V obrazložitvi je navedlo, da je pravna podlaga za uveljavljanje zahtevka za neupravičeno pridobitev v takem primeru odškodninska odgovornost skrbnika za poseben primer (tretji odstavek 67. člena Zakona o denacionalizaciji v zvezi z 211. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih) vse do leta 2007, od takrat dalje pa bi se lahko lahko uporabila pravila o neupravičeni obogatitvi. Menilo je, da tožniki niso podali zadostnih trditev o obstoju koristi oziroma prikrajšanja. Svojo odločitev je oprlo na 66. člen Stvarnopravnega zakonika, ki določa, da morajo solastniki, ki se ne morejo dogovoriti o načinu rabe solastne stvari in menijo, da eden od njih uporablja stvar v večjem obsegu, kot znaša njegov solastniški delež, to urediti v nepravdnem postopku.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča so vložili tožniki predlog za dopustitev revizije. Kot sporno pravno vprašanje izpostavljajo: ali so tožnice kot solastnice do ¾ nepremičnine, katere toženec (kot solastnik do ¼ ), ne uživa v sorazmerju s svojim solastninskim deležem, na podlagi materialnopravne podlage določb OZ, predvsem člena 198, prikrajšane in toženec na drugi strani okoriščen ter je zato dolžan tožnicam povrniti ustrezen znesek nadomestila za korist, ki jo je imel in jo še ima od uporabe celotne nepremičnine. Menijo, da je odločitev sodišča druge stopnje v nasprotju s sodno prakso in odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča RS. Svoje stališče opirajo na stališča v sodbah Vrhovnega sodišča RS II Ips 866/93, II Ips 178/2011 in II Dor 306/2012. 4. Predlog je utemeljen.

5. Revizijsko sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) podani glede pravnega vprašanja, oblikovanega v izreku sklepa, zato je v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367c. člena ZPP).