Jedro

Pri odločanju o začasnih odredbah v sporih iz razmerij med starši in otroki je treba upoštevati, da je začasna odredba izjemno sredstvo in jo lahko sodišče izda le, če ugotovi, da bi brez začasne odredbe otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda. Odločitev sodišča o začasni odredbi namreč lahko močno in trajno prizadene interese in koristi otroka in pravdnih strank, zato mora biti ta temeljni pogoj izpolnjen. Sodišče prve stopnje pa obstoja tega pogoja ni obrazložilo, temveč je svojo odločitev obrazložilo le z oceno, da ima v konkretni situaciji oče prednost pri varstvu in vzgoji sina.

Izrek

1. Pritožbi tožnice zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 6.1.2006 se ugodi in se ta sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

2. Pritožbi tožnice zoper sklep z dne 14.12.2005 v delu, v katerem je bil njen predlog za izdajo začasne odredbe zavrnjen, se ugodi in se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

Tožnica je s tožbo od sodišča zahtevala, naj mladoletnega sina pravdnih strank F. K., rojenega 4.9.2003 zaupa v varstvo in vzgojo njej, tožencu pa naloži plačilo preživnine v znesku 25.000,00 SIT mesečno in plačilo stroškov pravdnega postopka. Predlagala je tudi, naj sodišče izda začasno odredbo, s katero naj mld. F. začasno - do pravnomočne odločitve - zaupa njej v varstvo in vzgojo in očetu naloži tudi začasno plačilo preživnine v znesku 25.000,00 SIT. Dne

15.11.2005 je tudi toženec predlagal izdajo začasno odredbe, s katero naj sodišče mld. F. zaupa v varstvo in vzgojo njemu, tožnici pa naloži, da mu je otroka dolžna izročiti. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 14.12.2005 odločilo o obeh predlogih pravdnih strank za izdajo začasne odredbe. Predlogu toženca je ugodilo, predlog tožnice pa je zavrnilo. Zoper ugodilni del je tožnica ugovarjala in sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 6.1.2006 njen ugovor zavrnilo. Zoper zavrnilni del sklepa z dne 14.12.2005 in zoper sklep z dne 6.1.2006 se pritožuje tožnica. Navaja, da je v vmesnem času sklenila aneks k pogodbi o delu, ki ji omogoča zaposlitev le v dopoldanskem času, kar bi moralo upoštevati sodišče pri nadaljnjem odločanju. Poudarja, da se sodišče ne bi smelo opreti le na mnenje izvedenke A. U., na katerega je tožnica dala pripombe, na te pa izvedenka še ni odgovorila. Tožnica poudarja tudi, da sodišče prve stopnje sploh ni obrazložilo ali so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe.

Dejstvo, da naj bi imel oče po mnenju izvedenke A. U. prednost pri varstvu in vzgoji otroka nikakor ne zadošča za odločitev, da je predlog za izdajo začasne odredbe utemeljen. Pri ugotavljanju otrokove koristi pa bi moralo sodišče prve stopnje po mnenju tožnice upoštevati tudi navezanost F. na polsestro. Tožnica meni, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanima odločbama le prejudiciralo zadevo, saj je ocenjevalo korist otroka z vidika utemeljenosti tožbenega zahtevka, ni pa ugotovilo, ali so sploh izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe. Pritožba je utemeljena. Zakon o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 36/04, v nadaljevanju ZPP) v 411. členu določa, da lahko sodišče izda med postopkom v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki na predlog stranke, ali po uradni dolžnosti začasne odredbe o varstvu in preživljanju mladoletnih otrok, kakor tudi začasne odredbe o odvzemu ali omejitvi pravice do stikov oziroma o načinu izvrševanja stikov. Po tretjem odstavku 411. člena ZPP se začasne odredbe iz prejšnjih odstavkov izdajo po določbah zakona, ki ureja zavarovanje, torej po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, št. 51/98 do 75/02, v nadaljevanju ZIZ). Res je kar navaja tožnica v pritožbi, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo zakaj ocenjuje, da so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe. Kot je navedlo že Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi št. Up-410/01 je treba pri odločanju o začasnih odredbah v sporih iz razmerij med starši in otroki upoštevati, da je začasna odredba izjemno sredstvo in jo lahko sodišče izda le, če ugotovi, da bi brez začasne odredbe otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda (enako v odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. Up-232/99).

Odločitev sodišča o začasni odredbi namreč lahko močno in trajno prizadene interese in koristi otroka in pravdnih strank, zato mora biti ta temeljni pogoj izpolnjen. Sodišče prve stopnje pa obstoja tega pogoja ni obrazložilo temveč je svojo odločitev obrazložilo le z oceno, da ima v konkretni situaciji oče prednost pri varstvu in vzgoji sina. V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi tožničinega ugovora pa sodišče prve stopnje tudi ni odgovorilo na navedbe tožnice, da pri odločanju ni upoštevalo dejstva, da je oče prvi nasilno zadržal sina in da oče kljub sklenjenemu dogovoru ni omogočal stikov mld. F. z materjo. Sodišče prve stopnje je tako zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99 in 96/02, v nadaljevanju ZPP) v povezavi s 15. členom ZIZ, zato je višje sodišče na podlagi tretje točke 365. člena ZPP razveljavilo sklep z dne 6.1.2006, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo o tožničinem ugovoru, prav tako pa tudi sklep z dne

14.12.2005 v delu, v katerem je sodišče prve stopnje njen predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo in je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju ponovno obravnavati tožničin ugovor in odgovoriti na tožničine pravno pomembne ugovore. Najprej bo moralo ponovno oceniti, ali so otrokove koristi tako resno ogrožene, da je potrebna izdaja začasne odredbe zlasti glede na to, da sta izdelani že dve izvedenski mnenji in bo treba v postopku le še v skladu s prvim odstavkom 254. člena ZPP z zaslišanjem obeh izvedencev razjasniti razlike v njunih mnenjih nato pa bo lahko sodišče prve stopnje odločilo o tožbenem zahtevku tožnice. Čimprejšnja odločitev o glavni stvari je zagotovo tudi najbolj v korist otroka. Če pa bo sodišče prve stopnje ocenilo, da je izdaja začasne odredbe utemeljena, pa bo moralo upoštevati tudi druge pravno relevantne navedbe tožnice (zatrjevano onemogočanje stikov z otrokom s strani očeta, navezanost mld. F. na polsestro...). Upoštevati pa bo moralo tudi, da je toženčev predlog za izdajo začasne odredbe predlog za izdajo začasne odredbe pred vložitvijo tožbe - saj toženec nasprotne tožbe ni vložil in bi moralo sodišče prve stopnje postopati v skladu z določbo drugega odstavka 277. člena ZIZ. Zakon o pravdnem postopku v tretjem odstavku 165. člena določa, da sodišče pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo za končno odločbo, če razveljavi odločbo, zoper katero, je bila pritožba vložena.