Jedro

Začasna odredba je pravnomočna, zato je jasno, da se predlog nasprotne udeleženke, o katerem je sodišče z izpodbijanim sklepom odločilo, šteje kot predlog za izdajo nove začasne odredbe. Novo začasno odredbo sodišče izda le, če ugotovi, da bi sicer otroku (zaradi njene neizdaje) lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda. Temeljno vprašanje torej je, ali so upoštevaje ureditev stikov po pravnomočni začasni odredbi, izkazani pogoji za izdajo nove.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog nasprotne udeleženke za spremembo začasne odredbe, ki jo je izdalo dne 17.9.2010. V predlogu je nasprotna udeleženka predlagala, naj se za izvajanje nadzora stikov določi drug center za socialno delo in omogoči sodelovanje spremljevalca žrtve pri izvajanju stikov ter naj se pravica do stikov med mladoletno hčerko A. A. in predlagateljem A. B. odvzame, pri čemer naj spremenjena začasna odredba velja do pravnomočnega zaključka nepravdnega postopka in naj se stiki med mladoletno A. A. in predlagateljem A. B. izvajajo preko pisem. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče predlog za izdajo spremembe začasne odredbe zavrnilo zato, ker je ugotovilo, da v konkretnem primeru ni nastopila sprememba okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je potreben ponoven poseg sodišča v odločitev o stikih ml. otroka s staršema. Že pred izdajo prve začasne odredbe je nasprotna udeleženka navajala sum, da predlagatelj hčerko spolno zlorablja, ta sum se v tem času ni spremenil, kazenska zadeva ni rešena in odločitev tožilstva o obtožnem aktu še ni bila sprejeta. Iz poročila CSD o izvajanju stikov pod nadzorom z dne 22.10.2010 in kasnejšega poročila z dne 18.11.2010 izhaja, da je na stiku med otrokom in predlagateljem prisotna A. K., da od 10.11. 2010 stiki potekajo v drugih prostorih CSD, ki so otrokom prijaznejši, in da iz opažanj CSD izhaja, da je A. A. med stiki ves čas aktivna, spontana, da z očetom klepeta in se šali ter se mu občasno nasloni na roke. Dekličina mati je do strokovnih delavcev CSD izredno obtožujoča, izločitev strokovne delavke CSD, ki jo je podala nasprotna udeleženka po pooblaščenki, pa je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve zavrnilo. O spremljevalcu žrtve je že odločilo, predlog nasprotne udeleženke, da naj bi se stiki izvajali preko pisem pa se sodišču ne zdi utemeljen, ker ml. A. A. še ne zna brati.

Iz vseh pritožbenih razlogov se zoper takšen sklep pritožuje nasprotna udeleženka, ki pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da njenemu predlogu ugodi tako, da pravico do stikov med ml. A. in predlagateljem odvzame, podrejeno pa, da odloči, da se stiki med ml. A. in predlagateljem izvajajo preko pisem. Ne drži, da Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ni odobrilo izločitve strokovne sodelavke CSD, saj je predlog zavrglo, ker po prepričanju ministrstva ne gre za upravno zadevo. Predlog za spremembo začasne odredbe je nasprotna udeleženka podala na podlagi izvida in mnenja M. d.o.o. z dne 2.11.2010, torej izvida in mnenja, ki je nastalo po izdaji prve začasne odredbe. Iz tega izvida in mnenja izhaja, da ml. A. odkrito in jasno odklanja stike z očetom in da so zanjo obremenjujoči. Do te listine se sodišče prve stopnje ni opredelilo, jasno pa je, da tisti, ki otroka domnevno spolno zlorablja, ne bo vozil otroka k zdravnikom zato, da bodo spolno zlorabo odkrili. Pri B. I., dr. med. je bila deklica terapevtsko obravnavana, ne drži zaključek sodišča, da je zdravnica podala svoje mnenje o tem, da so tudi stiki pod nadzorom CSD med predlagateljem in ml. A. zanjo obremenjujoči zgolj na podlagi podatkov, ki jih je dobila od nasprotne udeleženke. V primeru, da je otrok fizično ali kako drugače ogrožen s strani enega od staršev, in kadar obstaja nevarnost odvzema otroka, se stiki začasno ali stalno prepovedo. Nasprotna udeleženka si tudi ni drugače razlagala mnenj CSD kot pa so bili zapisani. Dejstvo je, da CSD mnenje kar naprej spreminja. Sodišče vodi predmetni postopek pristransko, nasprotni udeleženki ni pustilo, da bi A. K. vprašala, kako so potekali stiki na CSD. Zapis CSD o tem, kako je potekal stik dne 27.10.2010 in 3.11.2010 ni resničen in stika nista potekala na tak način, dogajanje je prilagojeno potrebam predlagatelja, saj je J. I. njegova prijateljica. Ne gre zaupati instituciji, ki najprej sama nasprotno udeleženko obvesti o sumu spolne zlorabe ml. A., nato pa zapiše, da stiki kot se izvajajo na podlagi začasne odredbe z dne 17.9.2010 zaradi opažanega počutja otroka in neustreznih pogojev v CSD, niso v otrokovo korist. Značilno za žrtve zlorab je, da želijo storilcu ugajati, ker se ga bojijo in ml. A. se doma stikom upira. Nujno je, da se predlagatelju prepreči vsakršen fizični kontakt z ml. A., prav zato je nasprotna udeleženka predlagala, da bi se stiki med predlagateljem in ml. A. izvajali prek pisem in da bi brala pisma ona ali strokovna delavka CSD. Sodomijo je, zaradi prožnosti otroške ritke, nemogoče odkriti s fizičnim pregledom otroka. Je pa znak spolne zlorabe neobičajna razširitev rektuma, nenormalno veliko blato, pri ml. A. pa so vidne tudi fizične posledice sodomije. Do teh navedb se sodišče ni opredelilo. Opredelilo se ni tudi do navedb in izpovedbe nasprotne udeleženke glede tega, da je predlagatelj hotel njo slikati golo in zahteval, da ona njega slika golega. Nasprotna udeleženka vztraja, da je potrebno zaradi zaščite koristi ml. A. predlagatelju odvzeti stike z njo. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 411. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) lahko sodišče izda med postopkom v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki na predlog stranke ali po uradni dolžnosti začasne odredbe o varstvu in preživljanju mladoletnih otrok, kakor tudi začasne odredbe o odvzemu ali omejitvi pravice do stikov oz. o načinu izvrševanja stikov. Po tretjem odstavku citirane določbe 411. člena ZPP se začasne odredbe izdajo po določbah zakona, ki ureja zavarovanje, torej po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Smisel začasnih odredb, izdanih po določbah 411. člena ZPP, je v tem, da se začasno, do dokončne odločitve v sporu, sporno pravno razmerje uredi in s tem prepreči nenadomestljiva oz. težko nadomestljiva škoda ali nasilje, zato so začasne odredbe v teh sporih praviloma regulacijske oz. ureditvene. Tudi Ustavno sodišče RS je v odločbi št. Up 410/01 opozorilo, da je treba pri odločanju o začasni odredbi v tovrstnih sporih upoštevati, da je začasna odredba izjemno sredstvo in jo lahko sodišče izda le, če ugotovi, da bi sicer otroku nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda. Povedano velja za vsako začasno odredbo. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje dne 17.9.2009 izdalo začasno odredbo, s katero je odločilo, da se pravica do stikov predlagatelja z mladoletno A. do pravnomočnega zaključka obravnavanega postopka začasno omeji tako, da se stiki sedaj izvajajo v prostorih CSD pod nadzorom strokovnega delavca CSD vsako sredo med 15. in 16. uro, pri čemer se stik ne izvede, če je sreda dela prost dan. Začasna odredba je pravnomočna, zato je jasno, da se predlog nasprotne udeleženke, o katerem je sodišče z izpodbijanim sklepom odločilo, šteje kot predlog za izdajo nove začasne odredbe.

1Primerjaj VSK sklep I Cp 759/2006 Za izdajo nove začasne odredbe pa velja vse zgoraj povedano; sodišče jo lahko izda le, če ugotovi, da bi sicer otroku (zaradi njene neizdaje) lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda. Temeljno vprašanje torej je, ali so upoštevaje ureditev stikov po pravnomočni začasni odredbi, izkazani pogoji za izdajo nove.

Po mnenju pritožbenega sodišča, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da v obravnavanem primeru nasprotna udeleženka pogojev za izdajo nove začasne odredbe ni uspela izkazati. Ni mogoče pritrditi pritožbi, da se sodišče prve stopnje do tega v izpodbijanem sklepu ni opredelilo. Jasno je navedlo, da je že v prvem predlogu za izdajo začasne odredbe nasprotna udeleženka navajala, da se ml. A. stikom z očetom upira in da so stiki zanjo obremenjujoči in navajala sum, da predlagatelj ml. A. spolno zlorablja. V zvezi s slednjim je predložila pisne izjave prič.

Le v zvezi z trditvijo o ml. A. upiranju stikov se je v predlogu za izdajo nove začasne odredbe predlagateljica le-te (oziroma nasprotna udeleženka) sklicevala na izvid in mnenje M. d.o.o. z dne 2.11.2010. Sodišče prve stopnje se je v razlogih izpodbijanega sklepa do tega jasno opredelilo. Na podlagi poročila CSD z dne 18.11.2010 je lahko zanesljivo zaključilo, da to ne drži. Ugotovljeno je, da stiki od 10. 11.2010 potekajo v drugih, otrokom prijaznejših prostorih CSD, da je ml. A. med stiki ves čas aktivna, spontana, da z očetom klepeta in se šali ter se mu občasno nasloni na roke. Nasprotni udeleženec se stika konstruktivno vključuje in na stik prinaša različne igralne pripomočke. Pritožbene navedbe, da izpodbijani sklep o tem nima razlogov, so zato povsem neutemeljene. Tudi ne drži, da so v poročilih CSD podana kakršnakoli nasprotja; poročila so jasna, sodišče prve stopnje pa jih je v obrazložitvi sklepa korektno povzelo. Pritožba tudi ne uspe ovreči zaključka sodišča prve stopnje, da izdaja nove začasne odredbe (s katero bi se nasprotnemu udeležencu pravica do stikov odvzela oz. bi se ti izvajali preko pisem), ni potrebna, ker zatrjevana spolna zloraba predlagatelja ml. A. še vedno obstaja zgolj na ravni suma (ki pa je bil upoštevan že ob izdaji začasne odredbe z dne 17.9.2009). Sodišče prve stopnje je v razlogih sklepa pojasnilo, da so priče, katerih pismene izjave je upoštevalo ob izdaji začasne odredbe z dne 17.9.2009, ko so bile zaslišane, te izjave le potrdile in z poizvedbami na Okrožno državno tožilstvo ugotovilo, da to še ni sprejelo odločitve o obtožnem aktu.

Pritožbeno sodišče je mnenja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi povsem pravilno ocenilo, da pogoji za izdajo začasne odredbe, kot je predlagana, niso podani. Upoštevaje, da so stiki do pravnomočnega zaključka nepravdnega postopka že urejeni z začasno odredbo (katere vsebina je povzeta zgoraj), ni izkazana takšna konkretna, nova ogroženost mladoletne A. v smislu nastajanja težko popravljive ali celo nenadomestljive škode, ki bi lahko trajno prizadela interes otroka in bi bila zato izdaja začasne odredbe s predlagano vsebino utemeljena. Njen položaj je dovolj zavarovan in je z njenega stališča in s stališča njenih splošnih koristi primerneje, da se v tem trenutku stiki izvajajo na način kot je bilo odločeno z začasno odredbo z dne 17.9.2010. Upoštevajoč zgoraj navedeno, se pritožbene navedbe izkažejo za neutemeljene. Sodišče prve stopnje je v zadevi pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, zato je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).