Jedro

Zasebni tožilec in obdolženec se v primeru umika zasebne tožbe lahko poravnata le o medsebojnih stroških, ne pa tudi glede povprečnine (torej o strošku kazenskega postopka iz 6. točke 2. odst. 92. čl. ZKP). Ta del stroškov se tako vedno naloži zasebnemu tožilcu.

Izrek

Pritožba pooblaščenke zasebnega tožilca M.M. se zavrne kot neutemeljena.

Zasebni tožilec M.M. je dolžan plačati kot stroške pritožbenega postopka povprečnino v višini 300,00 EUR v roku 15-ih dni od prejema te odločbe.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom na podlagi določila 2. odst. 293. čl. Zakona o kazenskem postopku ZKP v zvezi s 57. čl. ZKP ustavilo kazenski postopek zoper obdolženega B.P. v smeri kaznivega dejanja opravljanja po 2. in 1. odst. 172. čl. KZ, kaznivega dejanja obrekovanja po 2. in 1. odst. 170. čl. KZ in kaznivega dejanja razžalitve po 2. in 1. odst .169. čl. KZ. Na podlagi 3. odst. 96. čl. ZKP pa je odločilo, da mora zasebni tožilec povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke 2. odst. 92. čl. ZKP v znesku povprečnine 400,00 EUR, potrebne izdatke obdolženca ter potrebne izdatke in nagrado njegovega zagovornika.

Zoper sklep se je pritožila pooblaščenka zasebnega tožilca brez navedbe pritožbenega razloga, smiselno pa zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter predlagala, da višje sodišče izpodbijani sklep v odločbi o stroških spremeni tako, da upošteva dogovor iz sklenjene izvensodne poravnave.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb pooblaščenke zasebnega tožilca pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje (ker se je kazenski postopek zoper obdolženca ustavil zaradi umika zasebne tožbe), skladno z določbo 3. odst. 96. čl. ZKP, pravilno zasebnemu tožilcu v plačilo naložilo stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke 2. odst. 92. čl. ZKP, potrebne izdatke obdolženca ter potrebne izdatke in nagrado za njegovega zagovornika. Pritožbene navedbe, da iz izvensodne poravnave, ki sta jo stranki podpisali, izhaja, da obdolženi stroškov zagovora v kazenskem postopku ne uveljavlja od zasebnega tožilca ter, da naj sodišče odločitev o stroških v izpodbijanem sklepu spremeni tako, da upošteva ta dogovor iz sklenjene izvensodne poravnave, pa pritožbeno sodišče ni moglo preizkusiti. Pritožnik namreč sodišču ni predložil omenjene izvensodne poravnave ne v pritožbi ne v vlogi, s katero je zasebni tožilec umaknil zasebno tožbo zoper obdolženca. Na tem mestu pa pritožbeno sodišče še pripominja, da se zasebni tožilec in obdolženec v primeru umika zasebne tožbe lahko poravnata le o medsebojnih stroških, ne pa tudi glede povprečnine (torej o strošku kazenskega postopka iz 6. točke 2. odst. 92. čl. ZKP). Ta del stroškov se tako vedno naloži zasebnemu tožilcu. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo pooblaščenke zasebnega tožilca zavrnilo kot neutemeljeno (3. odst. 402. čl. ZKP).

Ker pooblaščenka zasebnega tožilca s pritožbo ni uspela, je zasebni tožilec na podlagi določila 3. odst. 96. čl. ZKP v zvezi s 1. odst. 98. čl. ZKP dolžan plačati stroške pritožbenega postopka v obliki povprečnine, katere višino je sodišče druge stopnje določilo ob upoštevanju obsega kazenske zadeve. Pripomniti pa je, da v kolikor zasebni tožilec povprečnine ne bo plačal v 15-ih dneh od prejema te odločbe, bodo po preteku tega roka začele teči zakonite zamudne obresti.