Jedro

Odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti sodišče prisodi le, če je podan tako subjektivni kot objektivni kriterij. Iz mnenja izvedenca izhaja, da pri tožnici ni opaziti nobenih na zunaj vidnih telesnih sprememb ali skaženosti. Zato sta sodišči prve in druge stopnje stopnje pravilno zaključili, da tožnici ni mogoče prisoditi odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožnica se je 25.2.2000 v prometni nesreči kot sopotnica na zadnjem sedežu osebnega vozila telesno poškodovala. Pri tem je utrpela pretres možganov, zlom leve ličnice, udarec v obe koleni, udarec po glavi nateg vratnih mišic po levi strani ter udarec po levi strani telesa nad medenico, zaradi česar ji je bilo pravnomočno prisojeno zadoščenje v višini 2.300.000 SIT – od tega 600.000 SIT za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, 200.000 SIT za strah in 1.500.000 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti. Temelj ni bil sporen.

Tožnica je vložila revizijo glede višine prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo, in sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da bi moralo biti njenim zahtevkom v celoti ugodeno. Revidentka se ponovno sklicuje na vse tiste okoliščine (izpostavlja mladost v času škodnega dogodka ter dejstvo, da še zmeraj trpi zaradi pogostih glavobolov), ki po njenem opravičujejo odškodnino v celotnih zahtevanih zneskih in ki jih sodišči prve in druge stopnje nista dovolj upoštevali.

Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl., v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

V reviziji uveljavljen revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava v zvezi z odločitvijo o obsegu pripadajočih denarnih odškodnin za posamične oblike nepremoženjske škode tožnica utemeljuje s ponovnim poudarjanjem okoliščin, ki naj bi po njenem mnenju upravičevale odškodnino v zahtevanih zneskih. Tak način uveljavljanja revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen, čim se izkaže, da so bila vsa v reviziji ponovno navedena pravno relevantna dejstva, obstoj katerih je v sodbah sodišč prve in druge stopnje neizpodbojno ugotovljen (tretji odstavek 370. člena ZPP), ustrezno in pravilno upoštevana že v pravnomočni sodbi. Odmera odškodnine ne more le odraziti oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj neugodno. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih konkretnih škodnih posledic tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse, saj je to pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Primerjava s prisojenimi odškodninami v podobnih primerih pokaže, da je bilo to načelo pri odmeri odškodnin za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in za strah pravilno upoštevano (primerjaj z II Ips 535/92, II Ips 370/2000, II Ips 245/97). Rezultat te primerjave potrjuje primerno umeščenost tožnici pravnomočno prisojene odškodnine v okvir ostalih prisojenih odškodnin za navedene oblike nepremoženjske škode.

Sodišči sta materialno pravo pravilno uporabili tudi v zvezi z odločitvijo glede tožničinega zahtevka za plačilo odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti. Odškodnino iz tega naslova sodišče prisodi le, če je podan tako subjektivni kot objektivni kriterij. Iz mnenja izvedenca izhaja, da pri tožnici ni opaziti nobenih na zunaj vidnih telesnih sprememb ali skaženosti. Zato sta sodišči prve in druge stopnje stopnje pravilno zaključili, da tožnici ni mogoče prisoditi odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti.

Neutemeljeno revizijo je moralo revizijsko sodišče zavrniti (378. člen ZPP).

Izrek o zavrnitvi zahteve za povrnitev stroškov revizijskega postopka je zajet v izreku o zavrnitvi revizije (165. člen ZPP).