Jedro

Ni mogoče slediti očitku toženke, da vozilo oziroma priklopnik tožnice ni bil tehnično brezhiben, če je imel opravljen tehničen pregled, tožnici pa ni mogoče očitati, da bi za ugotovljeno pomanjkljivost vedela ali morala vedeti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Toženka je dolžna tožnici v 15 dneh povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 559,98 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženki naložilo plačilo 23.050,69 EUR z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in povračilo pravdnih stroškov tožnice.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženka in višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne oziroma podredno, da sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. Tožnica je odgovorila na pritožbo in višjemu sodišču predlaga, da jo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dejansko stanje, kot izhaja iz prvostopenjske sodbe je naslednje. Tožnica je imela pri toženki sklenjeno zavarovalno pogodbo za priklopno vozilo (priklopnik oziroma prikolico za tovornjak). Doplačala je tudi zavarovanje za nadaljnjo izposojo. Tožnica je priklopnik dala na posodo družbi A. d. o. o. Nato je prišlo do škodnega dogodka, ko je šofer A. peljal tovor v Avstrijo, med vožnjo po avtocesti pa sta iz priklopnika odpadli dve kolesi, eno o njih pa je zadelo zadaj vozeči avtomobil. Odgovrnostna zavarovalnica vlečnega vozila (tovornjaka), to je Zavarovalnica B., je plačala za škodo na avtomobilu. V postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. IX Pg 1982/2016, je Zavarovalnica B. uspela z regresnim tožbenim zahtevkom proti (tukajšnji) tožnici, tako da je slednji bilo naloženo plačilo 20.798,97 EUR (vključujoč pravdne stroške), kar je poravnala. Tožnica je v tistem postopku sama imela 2.251,72 EUR pravdnih stroškov.

6. V tem postopku tožnica zahteva plačilo škode, ki predstavlja plačilo tožnice po sodbi IX Pg 1982/2016 in lastnih pravdnih stroškov v tistem postopku. Toženka je ugovarjala, da je tožnica izgubila pravice na podlagi zavarovanja, ker vozilo ni bilo tehnično brezhibno.

7. Sodišče prve stopnje je presodilo, da gre pri prikolici za nevarno stvar, pri kateri niti skrben nadzor ali natančno upoštevanje navodil za uporabo ne morejo zagotoviti, da se stvar ne izmakne nadzoru in povzroči škodo. V postopku je bilo ugotovljeno, da je prikolica opravila tehnični pregled nekaj mesecev pred škodnim dogodkom in imela potrdilo o tehnični brezhibnosti. Vseeno je prišlo do škodnega dogodka zaradi premalo privitih matic na kolesu. Niti tožnica niti družba A. nista izvajali kakšnih tehničnih posegov na vozilu, dokazni postopek pa ni potrdil, da bi tožnica ali A. kakorkoli vedeli za neustrezno privite matice.

8. Pritožnica ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, ki gredo v smer odgovornosti vlečnega vozila (tovornjaka) in s tem Zavarovalnice B. Toženka v postopku na prvi stopnji ni prerekala pasivne legitimacije. Še več, pasivno legitimacijo je izrecno priznala v odgovoru na tožbo. Zato predstavljajo navedene pritožbene navedbe, ki gredo v smer ugovora pasivne legitimacije, nedovoljeno pritožbeno novoto, saj takšnih navedb ni podala v postopku na prvi stopnji. Višje sodišče se do tozadevnih navedb ne bo vsebinsko opredeljevalo.

9. Kot nebistvene šteje višje sodišče tudi pritožbene navedbe ali gre v obravnavnem primeru pri prikolici za nevarno stvar, ki utemeljuje objektivno odškodninsko odgovornost, ali pa za krivdno odgovornost, zaradi nepravilno privitih matic. Višje sodišče se sicer strinja tako s prvostopenjskim sodiščem kot zaključku v postopku IX Pg 1982/2016 (in Cpg 296/2019), da gre v primeru prikolice oz. priklopnika za nevarno stvar. Bistveno dejstvo je, da je bila v postopku IX Pg 1982/2016 ugotovljena odgovornost tožnice za nastalo škodo, zaradi česar je bila obsojena na plačilo, odgovornost za škodo pa je imela zavarovano pri toženki, ki ji je zato dolžna povrniti te zneske, razen če izkaže primer, zaradi katerega je tožnica izgubila pravice iz zavarovanja.

10. Takšen primer izgub pravic iz zavarovanja kot izhaja iz Splošnih pogojev AO-10 je podan, če je voznik vozil vozilo, ki ni tehnično brezhibno (enako tudi 6. točka tretjega odstavka 7. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu - ZOZP). Tehnična brezhibnost vozila je pojem, določen v 42. členu Zakona o motornih vozilih - ZMV, ki določa, da se šteje, da je vozilo tehnično brezhibno, če: -ima napravo za omejevanje hitrosti ali drug vgrajen sistem za omejevanje hitrosti vozila, če je za to kategorijo vozila zahtevan, - ima brezhibno delujoče predpisane dele in opremo ter izpolnjuje predpisane zahteve glede varstva okolja.

11. Opravljen tehnični pregled je prva in nujna predpostavka za zaključek, da je vozilo tehnično brezhibno, ne predstavlja pa neizpodbitne domneve. V obravnavnem primeru je prikolica opravila tehnični preglede le dobre tri mesece pred škodnim dogodkom in je zato imela veljavno potrdilo tehnični brezhibnosti. Toženka je zatrjevala, da vozilo ni bilo tehnično brezhibno, ker na kolesih niso bile zadosti privite matice. Naveden očitek bi se lahko skladal z zakonskim in pogodbenim dejanskim stanom izgube pravic le, če bi toženka trdila in dokazala, da se je zavarovanec zavedal ali bi se moral zavedati, da matice na kolesih niso bile ustrezno privite. Glede na neprerekano ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da niti tožnica niti družba A. nista izvajali kakšnih posegov na priklopniku, pritožnica pa ne navaja kakšnih dejstev, ki bi kazala na nasprotno, se pritožbene navedbe glede tehnične brezhibnosti izkažejo za neutemeljene. Pritožnica namreč ne navaja, da bi tožnica ali voznik vedela, da matice niso bile dovolj privite in ne navaja na podlagi česa bi lahko to sklepala.

12. Neutemeljeno je tudi pritožničino sklicevanje na priloženo izvedensko mnenje iz postopka IX Pg 1982/2016 in to, da sodišče prve stopnje ni vpogledalo v tisti spis. S tem pritožnica sodišču prve stopnje očita bistveno kršitev postopka, vendar ji višje sodišče ne more slediti, saj ne navaja, kaj bi s tem želela dokazovati. V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da matice niso bile ustrezno privite, vendar se na podlagi dosedanje obrazložitve to ne sklada z dejanskim stanom izgube zavarovalnih pravic.

13. S tem je višje sodišče odgovorilo na vse pomembne pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP). Pritožbene navedbe so neutemeljene, drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa ni zaznalo (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbi zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. Zaradi neuspeha s pritožbo tožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, mora pa povrniti tožničine stroške. V skladu z Odvetniško tarifo in priglašenim stroškovnim znašajo: 750 točk za odgovor na pritožbo, 15 točk za materialne stroške in 22% DDV, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znese 559,98 EUR (154. člen ZPP v zvezi s 165. členom ZPP).