Jedro

Izvedenec - svojemu strokovnemu znanju navkljub - ne more podati mnenja ali izvida o tem, ali je bilo stanovanje v času prodaje, ki se je zgodila več let nazaj, uporabno, primerno za življenje in ali je v njem bila oprema. To so dejanske okoliščine, ki bi jih z različnimi drugimi dokaznimi sredstvi lahko dokazovali stranki (s fotografijami stanovanja iz tistega časa, zaslišanji oseb, ki so stanovanje videli v tistem času, z morebitnimi drugimi listinskimi dokazi, ki vsebujejo opise stanovanja iz tistega časa …). Izvedenec kot pomočnik sodišča (sam) ne ugotavlja dejstev, ampak odgovarja na strokovna vprašanja, za razjasnitev katerih sodišče nima ustreznega strokovnega znanja.

Če se toženec ni strinjal z izvedenčevo metodo dela in načinom izračuna tržne najemnine v konkretnem primeru, bi to moral argumentirano in konkretizirano izpostaviti že v svojih pripombah na izvedensko mnenje na prvi stopnji. Pavšalni očitki glede pravilnosti mnenja, kot jih šele v pritožbi podaja toženec, so prepozni.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 279,99 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka paricijskega roka dalje.

Obrazložitev

Oris zadeve in odločitev sodišča prve stopnje:

1.Tožnik je na javni dražbi kupil stanovanje, ki je bilo last toženca (dolžnika v izvršilnem postopku). Toženec tudi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi stanovanja ni izpraznil (sklep je postal pravnomočen 9. 4. 2016, rok za prostovoljno izselitev je pretekel 10. 5. 2016); to je naredil šele ob prihodu izvršitelja 21. 7. 2017. Tožnik je med drugim tožil za uporabnino za čas med 11. 5. 2016 in 21. 2. 2017.

2.Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku v delu, ki se nanaša na uporabnino, ugodilo. Za ugotovitev višine tržne najemnine je angažiralo izvedenca-cenilca gradbene stroke in mu postavilo vprašanje o višini najemnin v obravnavanem obdobju za obravnavano stanovanje, opremljeno z vsem pohištvom, belo tehniko in gospodinjskimi aparati. Na izdelano izvedensko mnenje je toženec podal pripombe: izvedensko mnenje je bilo pripravljeno na napačnih predpostavkah o opremljenosti stanovanja, ker je bilo stanovanje (kot izhaja iz prevzemnega zapisnika v izvršilni zadevi opr. št. In 241/2014) v fazi obnove, torej v neuporabnem stanju. Toženec je predlagal, da se izvedenca zasliši neposredno na naroku, česar pa sodišče ni storilo.

Pritožbeni postopek:

3.Zoper sodbo se pritožuje toženec in med drugim navaja, da sodišče o njegovem predlogu za zaslišanje izvedenca ni odločilo. Zaslišanje izvedenca bi bilo nujno za razjasnitev dejstev, ki jih je navajal toženec. Izvedenec bi med zaslišanjem pojasnil, ali je bilo pohištvo vrednoteno v njegovem mnenju, katero pohištvo je to bilo in ali drži, da je bilo stanovanje v fazi obnove in neuporabno za bivanje. Z zavrnitvijo predloga je bila tožencu kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS.

4.Tožnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

5.Pritožba ni utemeljena.

O (ne)zaslišanju izvedenca:

6.Iz toženčeve pritožbe izhaja, da se toženec ne strinja s tem, da je bilo stanovanje v času prodaje opremljeno in da je na tej predpostavki izvedenec podal svoje mnenje. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da z zaslišanjem izvedenca ni možno ovreči ali potrditi dejstev glede opremljenosti stanovanja. Izvedenec - svojemu strokovnemu znanju navkljub - ne more podati mnenja ali izvida o tem, ali je bilo stanovanje v času prodaje, ki se je zgodila pred več leti, uporabno, primerno za življenje in ali je v njem bila oprema. To so dejanske okoliščine, ki bi jih z različnimi drugimi dokaznimi sredstvi lahko dokazovali stranki (s fotografijami stanovanja iz tistega časa, zaslišanji oseb, ki so stanovanje videle v tistem času, z morebitnimi drugimi listinskimi dokazi, ki vsebujejo opise stanovanja iz tistega časa …). Izvedenec kot pomočnik sodišča (sam) ne ugotavlja dejstev, ampak odgovarja na strokovna vprašanja, za razjasnitev katerih sodišče nima ustreznega strokovnega znanja. Postavitev izvedenca (in njegovo zaslišanje) za dokazovanje trditev o (ne)opremljenosti stanovanja (več let v preteklosti) je absolutno neprimeren dokaz. V obravnavni zadevi je sodišče prve stopnje na podlagi trditev in dokazov strank ugotovilo, da je stanovanje bilo opremljeno in to obrazložilo v 12. točki obrazložitve izpodbijane sodbe; med drugim se je oprlo na navedbe toženca (tedaj dolžnika) iz izvršilnega postopka, kjer je trdil, da je stanovanje opremljeno s pohištvom po meri, kar je v direktnem nasprotju s trditvijo, da naj bi bilo stanovanje prazno in neprimerno za bivanje; toženec torej prihaja sam s seboj v nasprotje (venire contra factum proprium). Iz pritožbe je sicer mogoče razbrati, da se toženec s to dejansko ugotovitvijo ne strinja, vendar sam ne obrazloži, v čem je bilo sklepanje sodišča glede ugotavljanja dejanskih okoliščin zmotno.

O pripombah na izvedensko mnenje:

7.Toženec je šele v pritožbi izpostavil, da bi izvedenec med zaslišanjem lahko pojasnil, kako je bilo pohištvo vrednoteno v mnenju, katero pohištvo je to bilo in ali je bilo stanovanje v fazi obnove in zato neuporabno za bivanje. Kot je bilo obrazloženo zgoraj, na zadnje vprašanje izvedenec ne bi mogel podati odgovora. Ostali dve vprašanji pa toženec prvič izpostavlja šele v pritožbenem postopku, kar je prepozno. Pritožbeno sodišče je po pregledu izvedenskega mnenja sicer ugotovilo, da je izvedenec v njem navedel, da v spisu podatkov o opremi ni, zato je vpliv opreme na najemnino upošteval glede na starost stanovanja in pričakovan obseg opreme podobnega stanovanja. Ne držijo torej toženčevi očitki, da iz mnenja ni jasno, katera oprema je bila upoštevana in na kakšen način. Če se toženec ni strinjal z izvedenčevo metodo dela in načinom izračuna tržne najemnine v konkretnem primeru, bi moral to argumentirano in konkretizirano izpostaviti že v pripombah na izvedensko mnenje na prvi stopnji. Pavšalni očitki glede pravilnosti mnenja, kot jih šele v pritožbi podaja toženec, so prepozni.

O obrazložitvi načina izvedbe dokaza:

8.Pritožnik še navaja, da sodišče prve stopnje ni odločilo o njegovem predlogu za zaslišanje izvedenca. Podajanje izvedenskega mnenja je enoten dokaz, ki ga je sodišče izvedlo, a ne na način, kot je toženec želel (sodišče je pridobilo zgolj pisno izvedensko mnenje). Kot je obrazloženo zgoraj, zaslišanje izvedenca ni obvezno. Sodišče prve stopnje na naroku ni eksplicitno zavrnilo predloga za zaslišanje izvedenca in je zadevo zaključilo z dostavkom "dokazovanje se sklene." Res ni posebej obrazložilo, zakaj ni zaslišalo izvedenca, vendar glede na v prejšnjih odstavkih pojasnjeno zaslišanje izvedenca ni bilo potrebno, ker je toženec le-to predlagal kot absolutno neprimeren dokaz za dokazovanje dejstva, ki ni v domeni izvedenca. Tudi v pritožbi toženec ne navaja nobenih relevantnih strokovnih vprašanj, ki bi se lahko ugotavljala z zaslišanjem izvedenca, temveč le dejstva, ki niso bila predmet izvedenčeve naloge in ki jih po naravi stvari izvedenec ni mogel ugotoviti (kakšno je bilo stanje stanovanja pred več leti, ko ga izvedenec niti ni videl). Kršitev toženčeve pravice do izjave torej ni podana.

Sklepno in stroški:

9.Upoštevajoč navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo zatrjevanih kršitev določb postopka in pravice do enakega varstva pravic (sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti - drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

10.Ker toženec s pritožbo ni uspel, tožnik pa je nanjo vsebinsko odgovoril, mu je toženec dolžan povrniti stroške odgovora na pritožbo, ki obsegajo odvetniško nagrado za sestavo odgovora v priglašeni višini 375 točk ali 225 EUR, materialne stroške 4,50 EUR in 22 % DDV na odvetniško storitev (50,49 EUR), skupaj torej 279,99 EUR. Stroške mora povrniti roku 15 dni (313. člen ZPP), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (378. člen OZ).

-------------------------------

1Sodišče prve stopnje in stranki uporabljajo izraz "izvedenec", vendar je bil v tej zadevi dejansko postavljen sodni cenilec, ker je bilo potrebno le oceniti vrednost najemnin za stanovanje in drugih strokovnih vprašanj gradbene stroke cenilec ni reševal. Sodišče bo zaradi enotnega izrazoslovja v nadaljevanju sodbe uporabljalo izraze, ki jih je uporabilo sodišče prve stopnje (torej izvedenec, izvedensko mnenje).

2Sodba VSL II Cp 1855/2023 z dne 20. 12. 2023. Toženec je tudi predlagal, naj izvedenec pridobi in upošteva prevzemni zapisnik iz izvršilnega postopka In 241/2014 (ki ga toženec v postopku ni predložil, čeprav bi ga moral skladno z določilom prvega odstavka 226. člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP), vendar sodišče pojasnjuje, da ni naloga izvedenca, da pridobiva dokazno gradivo za stranke.

3Prim. sodbo VSRS II Ips 437/2002 z dne 29. 5. 2003.

Zveza: