Jedro

Trditev tožeče stranke, s katero se utemeljuje predlog za delegacijo pristojnosti, da naj bi "dva senata Višjega sodišča v Kopru ob obravnavanju pravnih sredstev, ki so bila vložena v zemljiškoknjižnem postopku, zavzela tudi pravno stališče" zato ne more predstavljati "drugega tehtnega razloga" za delegacijo pristojnosti v smislu določbe 67. člena ZPP.

Izrek

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

Obrazložitev

Tožeča stranka je pri Okrožnem sodišču v Kopru vložila proti toženi stranki tožbo zaradi ugotovitve lastninske pravice na nepremičninah parc. št. 107 in 1594/1, vl. št. 1192, k. o... in izstavitve listine, na podlagi katere bo mogoč pri navedenih nepremičninah vpis lastninske pravice v korist tožeče stranke. Že v tožbi je tožeča stranka tudi predlagala, da naj se za odločanje v zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče. Predlog za delegacijo pristojnosti je utemeljila s trditvami, da je sedaj pri spornih nepremičninah v zemljiški knjigi vpisana lastninska pravica v korist tožene stranke. Tožeča stranka je sklepe zemljiškoknjižnega sodišča izpodbijala, o vloženih pritožbah pa sta odločala dva senata Višjega sodišča v Kopru. Ob obravnavanju vloženih pritožb so se sodniki Višjega sodišča v Kopru že opredelili do lastninske pravice na spornih nepremičninah. To pa predstavlja po mnenju tožeče stranke razlog za delegacijo po 67. členu Zakona o pravdnem postopku.

Predlog ni utemeljen.

Po določilu 67. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

Razlogi, ki jih navaja tožeča stranka, ne predstavljajo tistih razlogov, ki jih je imel zakonodajalec v mislih v citiranem zakonskem določilu. Namen določbe je predvsem omogočiti izvedbo postopka kar najbolj ekonomično, kar pomeni s čim manj stroški za pravdni stranki in tudi za sodišče. Tožeča stranka ne zatrjuje, da bi bilo mogoče postopek izvesti pred drugim sodiščem z manj stroški, kar tudi sicer ni verjetno.

Trditev, da naj bi pritožbeno sodišče v drugi zadevi (v obravnavanem primeru zemljiškoknjižni zadevi) "že zavzelo stališče glede lastninske pravice", pa ne predstavlja razloga za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP. Zemljiškoknjižni postopek za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo in pravdni postopek zaradi ugotovitve lastninske pravice sta dva različna in med seboj ločena sodna postopka. V vsakem od teh različnih in med seboj ločenih postopkih mora sodišče svojo odločitev obrazložiti, v obrazložitvi pa med drugim navesti predpise, na katere je oprlo odločitev (četrti odstavek 324. člena ZPP). Trditev tožeče stranke, s katero se utemeljuje predlog za delegacijo pristojnosti, da naj bi "dva senata Višjega sodišča v Kopru ob obravnavanju pravnih sredstev, ki so bila vložena v zemljiškoknjižnem postopku, zavzela tudi pravno stališče" zato ne more predstavljati "drugega tehtnega razloga" za delegacijo pristojnosti v smislu določbe 67. člena ZPP.

Iz navedenih razlogov je Vrhovno sodišče neutemeljen razlog za delegacijo pristojnosti zavrnilo.