Jedro

Le odlog izvršbe je lahko razlog za zastoj pri opravi izvršilnih dejanj. Če sta bila upnik in dolžnik glede tega, kot navaja pritožba, soglasna, bi moral upnik vložiti pri izvršitelju predlog za odlog izvršbe ter priložiti listino, iz katere bi izhajalo soglasje dolžnika z odlogom. To izhaja iz določbe četrtega odstavka 72. člena ZIZ.

O takem predlogu ne odloča sodišče, ampak izvršitelj v svojem spisu in v vpisniku le evidentira čas odloga. Zgolj pisno obvestilo dolžnika, naslovljeno na izvršitelja, da naj bi se z upnikom dogovorila o odlogu oziroma mirovanju izvršbe, glede na povedano ne zadostuje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da mora dolžnik v roku osmih dni povrniti upniku 347,35 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2.Zoper ta sklepa se pritožuje dolžnik. Navaja, da se je 5. 10. 2023 dogovoril z upnikom, da se postopek izvršbe ustavi in miruje. O tem je obvestil izvršitelja. Predlaga, da se to upošteva in naredi nov obračun stroškov.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Iz spisovnih podatkov izhaja, da je bila predmetna izvršba dovoljena tudi z rubežem in cenitvijo dolžnikovih premičnin. Po pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi, ki je nastopila 5. 10. 2023, je izvršitelj zadevo prejel v delo 12. 10. 2024. Isti dan je pristopil k opravi neposrednih izvršilnih dejanj (poizvedbe, rubež premičnin, …). Po določbi prvega odstavka 288. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) mora izvršitelj delati učinkovito in ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Izvršilna dejanja mora opravljati ne glede na s strani upnika, dolžnika ali koga tretjega zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave, razen če pristojni organ določi drugače (tretji odstavek 39. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja). Le odlog izvršbe je lahko razlog za zastoj pri opravi izvršilnih dejanj. Če sta bila upnik in dolžnik glede tega, kot navaja pritožba, soglasna, bi moral upnik vložiti pri izvršitelju predlog za odlog izvršbe ter priložiti listino, iz katere bi izhajalo soglasje dolžnika z odlogom. To izhaja iz določbe četrtega odstavka 72. člena ZIZ. O tem predlogu ne odloča sodišče, ampak izvršitelj v svojem spisu in v vpisniku le evidentira čas odloga. Zgolj pisno obvestilo dolžnika, naslovljeno na izvršitelja, da naj bi se z upnikom dogovorila o odlogu oziroma mirovanju izvršbe, glede na povedano ne zadostuje.

5.Iz izvršiteljevega stroškovnika sicer izhaja, da je 22. 11. 2023 prejel obvestilo upnika, da je dolžnik nakazal določen znesek na upnikov račun in da sta se dogovorila za obročno poplačilo dolga. Vendar upnik v tem obvestilu ni podal predloga za odlog izvršbe v smislu prej omenjenega četrtega odstavka 72. člena ZIZ. Izvršitelj ga je šele pozval, da tak predlog vloži. Sploh pa so bila vsa zaračunana opravila (razen "obračuna upniku" v znesku 5,60 EUR) opravljena pred tem datumom. Po oceni pritožbenega sodišča torej pritožnik s podanimi navedbami izpodbijane odločitve ni uspel omajati.

6.Ker niso podane niti kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

Gre za zapis izvršitelja v stroškovniku: "Upnika se poziva, da poda ustrezni predlog za odlog izvršbe".

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 72, 72/4, 288, 288/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.