Jedro

Glede na ugotovljeno dejansko stanje in okoliščine konkretnega primera je razvidno, da obravnavana zadeva, v kateri tožnik prosi za dodelitev BPP, ni razumna v smislu tretjega odstavka 24. člena ZBPP. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je bila v posledici vloženih pravnih sredstev v obravnavani zadevi tožniku odobrena BPP, zato bi sodišče v obravnavanem primeru tožnikovo tožbo moralo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavreči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Predsednica Upravnega sodišča Republike Slovenije prošnjo tožnika za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS Bpp 141/2014-2 z dne 30. 9. 2014 ter kot oprostitev plačila sodnega postopka, zavrnila. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je tožnik 5. 11. 2014 vložil tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 141/2014-2 z dne 30. 9. 2014 ter hkrati podal prošnjo za dodelitev BPP. Tožena stranka se sklicuje na 33. člen, tretji odstavek 11. člena, drugi odstavek 12. člena ter prvi in tretji odstavek 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP), ki jih citira. Ker je tožnik od 1. 10. 2014 je upravičen do denarne socialne pomoči, je njegova prošnja obravnavana kot prošnja za izredno BPP in se njegov finančni položaj ni ugotavljal. Z odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 141/2014-2 z dne 30. 9. 2014 je bila zavrnjena prošnja tožnika za dodelitev BPP v zvezi s tožbo v upravnem sporu (I U 940/2014) zoper odločbo istega sodišča Bpp 75/2014-2 z dne 24. 4. 2014, ki ji je sodišče odpravilo in zadevo vrnilo istemu organu v ponoven postopek, v katerem je bila njegova prošnja za dodelitev BPP zavrnjena (odločba Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 257/2014 z dne 30. 9. 2014). Zato je tožena stranka ocenila, da bi bilo odločanje za dodelitev BPP v zvezi z odločbo tega sodišča Bpp 75/2014-2 z dne 24. 4. 2014 brezpredmetno. Tožniku pa v navedenem upravnem sporu niso nastali kakršnikoli drugi stroški, zato je njegova zahteva za oprostitev plačila stroškov postopka neutemeljena. Sklepno tožena stranka dodaja, da je bilo ugodeno tudi tožnikovi tožbi zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 168/2014 z dne 14. 2. 2014, v zvezi s katerim je tožnik prosil za dodelitev BPP v zadevi Bpp 75/2014. Navedeni sklep je bil odpravljen in zadeva vrnjena istemu organu v ponovni postopek (sodba I U 484/2014-5 z dne 24. 4. 2014), v katerem je bila 6. 5. 2014 izdana odločba, s katero je bilo ugodeno tožnikovi prošnji za BPP. Zato tožnikova prošnja po mnenju tožene stranke ni razumna in ni (več) pomembna za njegov osebni in socialno ekonomski položaj, saj mu je v posledici vsega navedenega BPP bila odobrena.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da protestira zoper odločbo in ravnanje Upravnega sodišča RS. Tožnik prosi, da se mu dodeli BPP, da se upravni spor pravilno pravno popravi. Toženi stranki očita, da napačno ugotavlja, da ni izgledov za uspeh v pritožbi, za kar ne obrazloži s tehtnimi argumenti. Brez možnosti do odvetnika je tožniku prikrajšano pravično in pošteno sojenje. Zato nobena odločba ali sklep ali sodba ne more biti zakonita. Toženi stranki očita, da razlaga svoje argumente brez osnove in dokazne podlage, kar mu povzroča stisko. Očita kršitev Ustave Republike Slovenije in Evropske konvencije za človekove pravice (v nadaljevanju: EKČP). Tožnik je prejemnik socialne podpore in prosi tudi za oprostitev sodnih stroškov in sodnih taks.

Tožena stranka je dostavila upravne spise, na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita. Sodišče se strinja z razlogi, ki jih je v svoji obrazložitvi navedla tožena stranka, s katerimi utemeljuje, zakaj v zadevi ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP. Po slednjem je treba pri tej presoji upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, med drugim ali zadeva ni očitno nerazumna oziroma ali ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Tožnik v tožbi pavšalno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo in ne navaja razlogov zakaj meni, da ta ni pravilna. Iz obrazložitve pa izhaja, da je bilo v upravnem sporu ugodeno tožnikovi tožbi zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 168/2014 z dne 14. 2. 2014 (I U 484/2014 z dne 24. 4. 2014) kot tudi njegovi tožbi v zadevi I U 940/2014-5, ter je bila zadeva vrnjena toženi stranki v ponoven postopek, v katerem je njegovi prošnji za BPP ugodeno. Tako kot pravilno navaja tožena stranka, je glede na ugotovljeno dejansko stanje in okoliščine konkretnega primera razvidno, da obravnavana zadeva, v kateri tožnik prosi za dodelitev BPP, ni razumna v smislu tretjega odstavka 24. člena ZBPP. Glede na pravilno ugotovljeno dejansko stanje, iz katerega izhaja, da je bila v posledici vloženih pravnih sredstev v obravnavani zadevi tožniku odobrena BPP, bi sodišče v obravnavanem primeru tožnikovo tožbo moralo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavreči, zato pogoj glede razumnosti zadeve po tretjem odstavku 24. člena ZBPP v tem primeru ni izpolnjen.

Ker je po povedanem odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

V zvezi s tožnikovim predlogo, da naj se mu dodeli v zadevi BPP pa sodišče navaja, da o tem ni pristojno odločati, saj o tem odloča za to poseben pristojen organ za BPP Upravnega sodišča RS, kateremu je bila prošnja tudi odstopljena.

Neutemeljen je tudi tožnikov predlog, naj sodišče odloči o taksni oprostitvi v zadevi, saj se na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) taksa v postopkih odločanja o dodelitvi BPP ne plačuje.