Jedro

Tožeča stranka izpodbija sklep o nedopustitvi revizije s sklicevanjem, da je od Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju. Presoja o obstoju tega razloga za dopustitev revizije je glede na določilo tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 pridržana izključno sodišču druge stopnje, ni pa to pritožbeni razlog.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki neto znesek 916,11 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 2. 2007 do plačila. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je presodilo, da je tožena stranka pri izračunu odpravnine, do katere je tožeča stranka upravičena zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, od bruto zneska utemeljeno najprej obračunala in odvedla prispevke, tožeči stranki pa izplačala neto znesek.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo. S sklicevanjem na določili 31. in 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) je sklenilo, da revizije ne dopusti.

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje, da se revizija ne dopusti, je tožeča stranka vložila pritožbo. Navaja, da višje sodišče ni obrazložilo sklepa o nedopustitvi revizije in ni utemeljilo, zakaj ne gre za pomembna pravna vprašanja. Izpolnjen ni nobeden od pogojev za odločitev, da se revizija ne dopusti. Višje in Vrhovno sodišče sta že večkrat odločali o odpravninah in o tem, da je v določenih primerih potrebno od njih plačati davek ali prispevek. Nista pa še odločali (razen v tem primeru in še dveh istovrstnih) o vprašanju odpravnin iz razloga nesposobnosti. Od Vrhovnega sodišča se pričakuje odločitev o pomembnem pravnem vprašanju glede na dejstva, ki izhajajo iz spora, pa tudi o tistih vprašanjih, o katerih se prvostopenjsko in višje sodišče nista izrekli (npr. uporabi Uredbe o višini povračil stroškov, Pravilnika o določitvi odpravnin zaradi prenehanja delovnega razmerja itd).

4. Na podlagi 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) v zvezi z 19. členom ZDSS-1 in odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-55/2004-10 in Up-90/2004-15 z dne 6. 4. 2006 je bila pritožba vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Na podlagi prvega odstavka 32. člena ZDSS-1 sodišče dopusti revizijo, ki sicer po 31. členu ZDSS-1 ni dovoljena, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju (prva alinea), ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistvenega pomena za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo (druga alinea). Na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 je zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje ni dopustilo revizije, dopustna pritožba samo iz razloga po drugi alinei prvega odstavka citiranega člena.

7. Tožeča stranka sklep o nedopustitvi revizije izpodbija s sklicevanjem, da je od Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju. Presoja o obstoju tega razloga za dopustitev revizije je glede na določilo tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 pridržana izključno sodišču druge stopnje, ni pa to pritožbeni razlog. Tožeča stranka ga zato v pritožbi ne more uspešno uveljavljati.

8. Pritožbo je mogoče vložiti le zaradi razlogov iz druge alinee prvega odstavka 32. člena ZDSS-1, vendar teh tožeča stranka ne uveljavlja niti formalnopravno niti ne zatrjuje in dokazuje z navedbo konkretnih sodnih odločitev, da bi odločba sodišča druge stopnje odstopala od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistvenega pomena za odločitev, oziroma, da v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

9. Ker glede na obrazloženo tožeča stranka ni dokazala obstoja pritožbenega razloga iz druge alinee prvega odstavka 32. člena ZDSS-1, je Vrhovno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.